Skrivnosti učenja jezika: Benny Lewis na TEDxWarsaw

"Nekateri ljudje nimajo gena za učenje jezikov." Življenjsko poslanstvo Bennyja Lewisa je dokazati, kako očitno napačna je ta trditev. Do zaključka univerzitetnega študija je govoril samo en jezik, danes pa Benny vodi najbolj popularen blog za učenje jezikov na svetu in se uči egipčanske arabščine. To bo zanj jezik številka dvanajst, ali morda trinajst. A kdo šteje!

Ko sem imel 21 let,
sem govoril le angleški jezik,

kar je značilno za ljudi
iz angleško govorečih držav

in imel sem veliko razlogov,

zakaj naj bi tako ostalo
do konca mojega življenja.

O tem sem bil zelo prepričan,

saj nisem imel naravnega talenta,

imel sem zelo slab spomin

v druge države še nisem mogel potovati,

bil sem prestar, počutil sem se prestar

in bil sem prepričan,

da bom razjezil materne govorce

in se osmešil.

Povrhu vsega sem bil v šoli

zelo slab v učenju jezikov.

Dobil sem priložnost,
da se naučim tujih jezikov,

potem, ko sem diplomiral na univerzi

iz elektronskega inženiringa

in sem še vedno govoril le angleško.

Preselil sem se v Španijo.

Bil sem prepričan,

da bo to rešilo moje težave -

živeti v tuji državi.

Ne!

Po šestih mesecih življenja v Španiji

še vedno nisem govoril špansko.

Razumna oseba bi na tej točki obupala

in dojela namig.

Vendar nisem ravno razumen.

Zato sem si mislil:

če spremenim svoj pristop

in spremenim svoj odnos,

lahko morda spremenim
svoje znanje jezikov.

Kar me je navdihnilo,
da sem začel z učenjem jezikov,

je bilo srečanje s poliglotom.

Poliglot je nekdo,
ki govori veliko jezikov.

In ko prvič srečaš takšno osebo,

to nate naredi velik vtis.

Kot na primer Richard iz Velike Britanije.

Na spletu je video,
v katerem govori 16 jezikov.

Naj vam pokažem kratek odsek,

kjer ga lahko vidite govoriti:

francosko,

estonsko,

češko

in katalonsko.

To je impresivno.

Tukaj je še Lucca iz Italije

in tukaj ga lahko slišite govoriti

nemško

in portugalsko.

In tukaj imamo še Susano,

ki govori

italijansko

in rusko.

Name je naredil velik vtis posnetek

16-letnega fanta iz Amerike po imenu Tim,

ki v enem videu govori 20 jezikov

in v tem odseku ga lahko vidite govoriti:

Wolof,

jidiš,

hebrejsko,

arabsko, turško,

svahili

in hindujsko.

Vau!

Nekoga takšnega sem srečal
in tako me je navdušil,

da sem si mislil:
"Tudi jaz želim biti tak!"

Takšen sem želel biti zato,

da bi ljudje mislili, da sem pameten,

da bi tudi jaz naredil vtis.

Na začetku bivanja v Španiji
sem srečal telesnega stražarja

in s takšno medlo motivacijo -

ker bi bilo pač kul znati tuj jezik -

mi je spodletelo.

Po teh šestih mesecih sem torej spoznal,

da je eden največjih problemov
pri učenju tujih jezikov,

ki se ga ne zavedamo,

naša motivacija.

Veliko se nas učenja jezika loti
iz razlogov, ki nas ne motivirajo.

Učimo se jezika, da bi opravili izpit,

izboljšali možnosti za zaposlitev,

ali, kot v mojem primeru,

iz površinskega razloga,
da bi naredili vtis na ljudi.

Ugotovil sem,

da se poligloti,
ki sem vam jih predstavil,

učijo jezika,

ker do jezika čutijo strast.

Strast čutijo do književnosti, filmov,

dejstva, da lahko berejo v tem jeziku

in seveda, da se lahko pogovarjajo.

In ko sem spremenil prioritete,

sem se tudi jaz lahko naučil jezikov.

Vendar je veliko ovir,

ki ljudem onemogočajo učenje jezika.

Želim jih pregledati z vami...

Mislim, da je pet -
vprašal sem veliko ljudi -

obstaja pet glavnih razlogov,
da se nikoli ne lotijo učenja jezika.

Sedaj nekaj teh razlogov želim
z vami pregledati.

Prvi je, da nimajo
gena za jezike ali talenta.

Nimajo gena ali talenta, torej,

kaj naj to pomeni?

S tem se sami vnaprej obsodimo na neuspeh.

Zase lahko trdim,

da ko sem se kot otrok
moral naučiti jezika

ali ko se v šestih mesecih
nisem naučil španščine,

je bilo to zato, ker sem si govoril:
"Nimam gena za jezike,

zato je nesmiselno, da se trudim!"

Ker nisem vložil truda,

se nisem naučil jezika.

To je le začaran krog,

vse je v naši glavi.

Gen za jezik ne obstaja,

to sposobnost imamo vsi.

Vendar si predstavljajmo ljudi,
ki jim gre bolje,

saj jih srečujemo tudi v šolah,

takšni ljudje napredujejo hitreje,
kot večina.

Obstaja neka prirojena lastnost,

ki daje 20% ljudem prednost pred ostalimi.

Dobro zanje!

Vendar to ne pomeni, da vi ne zmorete,

pomeni samo,
da morate vložiti 20% več truda.

In ugotovil sem, vsaj zase,

da z več truda
lahko dohitim talentirane ljudi

in jih celo prehitim.

Da nimamo talenta je torej slab izgovor.

Naslednji razlog je,

da smo prestari,
da bi se naučili tujega jezika.

Tak občutek sem imel tudi sam,

saj se do 21. leta
nisem naučil nobenega tujega jezika

in mnogi mislimo, da otroci...

da je za njihove možgane
učenje jezikov bolj naravno.

Toda ali tu resnično igra vlogo
nevrologija,

ali je to morda okolje,

v katerem se otrok uči jezika?

Raziskava na Univerzi v Haifi v Izraelu

je ugotovila, da se v pravih pogojih

odrasli lažje naučijo jezika, kot otroci.

Zveni neverjetno, vendar gre za okolje,

gre za motivacijo,

gre za navdušenje in spodbudo,

ki vam jo nudijo drugi ljudje.

In če dobro pomislite,

se odrasli ponavadi učijo
iz starih slovnic

in delajo dolgočasne vaje,

medtem ko se otroci učijo jezika
skozi igro in pri tem uživajo.

Ko sem torej začel "živeti" skozi jezik

ko tega nisem dojemal
kot učenje, ampak kot doživljanje,

sem bil veliko bolj uspešen.

Za učenje jezika
torej nisi nikoli prestar.

Spoznal sem starejše ljudi,
ki so se lotili učenja jezika

in so bili pri tem uspešni.

Naslednji možni izgovor je,

da trenutno ne morejo potovati
v državo, katere jezika se učijo.

Pred 20-imi leti bi to bil
utemeljen razlog,

dandanes pa je svet manjši, kot se zdi.

Zahvaljujoč internetu

se lahko globalno
povežemo z maternimi govorci

in videli boste, da se v mnogih primerih

želijo naučiti vašega jezika,

denar pa sploh ni vprašanje,

saj si plačujeta z znanjem.

Tudi če za trenutek pozabimo na internet,

nas veliko živi v mestih,

ki so bolj mednarodna, kot mislimo.

Ko sem potoval v Ameriko,

sem obiskal tudi Columbus v Ohiu,

kjer sem srečal zelo zanimivega poliglota
po imenu Mojzes,

ki počne,
kar sam rad imenuje "nadgrajevanje".

Na javnem mestu

poskuša najti tujce

in z njimi vadi jezik.

Pridružil sem se mu
v trgovskem centru v Columbusu,

kjer sva uspela vaditi 12 jezikov.

V tem posnetku lahko vidite, kako govori

kantonsko,

kamboško

in lahko opazite,
kako je njegov trud cenjen.

Jezika se torej lahko naučite kjerkoli.

To idejo sem hotel peljati v skrajnost,

zato sem nedavno odšel v Brazilijo,

z namenom,

da bi se naučil egipčanske arabščine.

Uspelo mi je,

čeprav okoli mene ni bilo Egipčanov,

saj sem šel na Skype

in uro ali dve dnevno govoril jezik.

Pogovor mi ni več delal težav.

Torej ne!

Da ne morete obiskati države,
ni dober izgovor.

Naslednji izgovor je

slab spomin za učenje besedišča.

S tem se zagotovo lahko poistovetim,

saj sem pri učenju španščine

dobil dolg seznam besed,

se skušal prebiti skoznje

in jih nato zelo hitro pozabil.

Vendar raziskave o spominskih kapacitetah

kažejo,

da je bolje, če te besede
ponavljate v pravilnih frekvencah.

Obstaja tehnika, ki se imenuje

"časovno ponavljanje",

pri kateri ponovite besedo

tik preden jo pozabite.

Izgleda nekako tako
kot ta krivulja pozabljanja.

Rdeča črta kaže, kaj se ponavadi zgodi,

ko prvič vidite besedo.

Da bi si jo zapomnili
in jo v spominu trajno ohranili,

jo nato ponavljajte.

Ponovite jo naslednji dan,
nato čez teden dni

in nato čez mesec dni.

Obstajajo tudi aplikacije za vaš telefon

in zastonj programi z interneta

in ki vam bodo pomagale meriti čas.

In to je super.

Besede se lahko naučite

še hitreje in bolje, če to kombinirate

s tehniko vizualnega asociiranja.

Tako se, na primer, želite naučiti,

da je španska beseda za
"fit" (prileganje), "caber".

Tako si lahko predstavljamo,

da je skoraj nemogoče stlačiti (fit)
medveda (bear) v taksi (cab).

"Cab-bear" je "caber", je "to fit".

To lahko naredite za veliko besed,

sčasoma to postane zelo enostavno,

besedišča pa se lahko naučite nemudoma.

Torej ne, slab spomin ni dober izgovor.

Naslednji

in po mojem mnenju najpomembnejši izgovor,

je, da ljudje pravijo,

da bodo razjezili materne govorce.

Kar pa enostavno ne drži.

Obiskal sem veliko krajev
in govoril z veliko ljudmi

in vsakič, ko govorim v njihovem jeziku,

so presrečni in veseli jih,

da se trudim!

Zdi se mi, da smo predvsem odrasli

pri učenju jezikov
preveliki perfekcionisti,

ne želimo se zmotiti.

Perfekcionizem pa je
pri učenju jezikov slaba stvar,

saj je jezik sredstvo za sporazumevanje,

pomaga nam spoznati nove ljudi in kulture.

Ko to dojamemo,

se več ne bojimo delati napak!

Sam vsak dan poskušam narediti
vsaj 200 napak,

ker tako vem, da napredujem,

saj uporabljam jezik!

Zato se osmešite,

pojdite in se pogovarjajte,

s tem ni nič narobe.

Kdaj mislite, da sem se
bolje naučil jezika:

tukaj?

ali tukaj?

(smeh)

Dejansko se lahko kdorkoli nauči jezika,

če ga uporabljate z ljudmi,

tudi če v njem še niste dobri.

Zelo pomembno je vedeti,

da ne rabite čakati,

da jezik popolnoma in tekoče obvladate.

Uporabljati ga lahko začnete prej,
kot pričakujete,

odpre pa vam veliko vrat do novih kultur.

Tako sem na primer

potem, ko sem se naučil
arabščine v Braziliji,

obiskal Egipt

in odšel globoko v Saharo,

kjer sem sedel v pesek z Egipčanom,

pila sva čaj

in imela ta prijeten pogovor:

(v arabščini)

(v arabščini)

Tukaj govorim,

da Egipt toliko ponuja,
je tako prostran in čudovit

in obsega veliko več,
kot trg Tahrir v Kairu.

V pogovoru

sem tu in tam uporabil napačno besedo,

spregal kakšen napačen glagol,

vendar je to okej,

saj me je kljub temu

pogovor z njim navdušil.

To sem počel tudi
v drugih kulturah in jezikih

in se naučil malo ameriškega
znakovnega jezika.

Tukaj lahko vidite, kako me
Juliana sprašuje,

zakaj se nisem naučil
irskega znakovnega jezika,

jaz pa sem odgovoril, da se na Irskem

rad izpopolnjujem v irščini in gelščini,

ki ju lahko nato uporabljam tam

(v irščini).

To sem jaz na irskem radiu,

govorim o potovanjih in drugih stvareh.

Irščine sem se učil deset let v šoli,

pa si nisem zapomnil
najbolj osnovnih fraz.

Kot odrasel

sem šel nazaj na Irsko

in se jezika učil kot začetnik.

To mi je pomagalo doseči sedanji nivo.

Nič ni narobe s tem, da si začetnik,

da se rad pogovarjaš.

Ko pa to počneš z namenom,

dvigneš nivo

in lahko postaneš zelo dober.

Zelo dobro govorim francosko,

špansko in še nekaj drugih jezikov.

Delal sem kot profesionalni prevajalec.

Tukaj govorim francosko:

(v francoščini)

in to je super. Vsi pomislijo,

ko se začnejo učiti jezike,

pomislijo: "Tega si želim.

Želim si visokega, profesionalnega nivoja,

želim si globokih, filozofskih pogovorov."

To je super

in ko srečaš takšne ljudi,
naredijo nate vtis.

Vendar je bolj pomembno

in veliko bolje

sprejeti, da moramo začeti na začetku.

Ena najbolj čudovitih izkušenj,
kar sem jih imel,

je bila na Kitajskem, na vlaku,

2000 km v notranjosti Kitajske.

Imel sem pogovor tipa: "Kako ti je ime?".

Dobil sem svoje kitajsko ime,

tam na vlaku

in tukaj lahko vidite, kako je potekal:

(v kitajščini)

"Kako ti je ime?"

"Benny."

(v kitajščini)

"Nimam kitajskega imena."

in nato

reče: "Povem ti, da je tvoje ime Pun Li",

saj zveni kot tvoje ime,

pomeni pa sposobnost ali spretnost.

In veste,

takšen pogovor lahko imam

tudi z najbolj osnovnim
znanjem kitajščine.

Imam sposobnost

in spretnost, učenja jezika.

Vendar sem vedno,

vsi vedno...

...razlog, da imam to sposobnost

ni ta, da sem se z njo rodil, drugi pa ne.

Je bolj odločitev, ki sem jo sprejel.

Problem, s katerim
se veliko ljudi sreča je,

da se učimo

in pripravljamo za govorjenje jezika
v prihodnosti.

Če ga začnemo uporabljati prehitro,

se bo zaradi frustracij,
ki jih bomo povzročili ljudem,

porušil svet.

Teden ima sedem dni

in "nekega dne" ni eden izmed njih.

Ne pričakujte konca sveta.

Če se poskušate naučiti jezika,
se vam bo odprl nov svet.

Zato upam, da boste poskusili.

Hvala.

(aplavz)