Ko sem imel 21 let,
sem govoril le angleški jezik,
kar je značilno za ljudi
iz angleško govorečih držav
in imel sem veliko razlogov,
zakaj naj bi tako ostalo
do konca mojega življenja.
O tem sem bil zelo prepričan,
saj nisem imel naravnega talenta,
imel sem zelo slab spomin
v druge države še nisem mogel potovati,
bil sem prestar, počutil sem se prestar
in bil sem prepričan,
da bom razjezil materne govorce
in se osmešil.
Povrhu vsega sem bil v šoli
zelo slab v učenju jezikov.
Dobil sem priložnost,
da se naučim tujih jezikov,
potem, ko sem diplomiral na univerzi
iz elektronskega inženiringa
in sem še vedno govoril le angleško.
Preselil sem se v Španijo.
Bil sem prepričan,
da bo to rešilo moje težave -
živeti v tuji državi.
Ne!
Po šestih mesecih življenja v Španiji
še vedno nisem govoril špansko.
Razumna oseba bi na tej točki obupala
in dojela namig.
Vendar nisem ravno razumen.
Zato sem si mislil:
če spremenim svoj pristop
in spremenim svoj odnos,
lahko morda spremenim
svoje znanje jezikov.
Kar me je navdihnilo,
da sem začel z učenjem jezikov,
je bilo srečanje s poliglotom.
Poliglot je nekdo,
ki govori veliko jezikov.
In ko prvič srečaš takšno osebo,
to nate naredi velik vtis.
Kot na primer Richard iz Velike Britanije.
Na spletu je video,
v katerem govori 16 jezikov.
Naj vam pokažem kratek odsek,
kjer ga lahko vidite govoriti:
francosko,
estonsko,
češko
in katalonsko.
To je impresivno.
Tukaj je še Lucca iz Italije
in tukaj ga lahko slišite govoriti
nemško
in portugalsko.
In tukaj imamo še Susano,
ki govori
italijansko
in rusko.
Name je naredil velik vtis posnetek
16-letnega fanta iz Amerike po imenu Tim,
ki v enem videu govori 20 jezikov
in v tem odseku ga lahko vidite govoriti:
Wolof,
jidiš,
hebrejsko,
arabsko, turško,
svahili
in hindujsko.
Vau!
Nekoga takšnega sem srečal
in tako me je navdušil,
da sem si mislil:
"Tudi jaz želim biti tak!"
Takšen sem želel biti zato,
da bi ljudje mislili, da sem pameten,
da bi tudi jaz naredil vtis.
Na začetku bivanja v Španiji
sem srečal telesnega stražarja
in s takšno medlo motivacijo -
ker bi bilo pač kul znati tuj jezik -
mi je spodletelo.
Po teh šestih mesecih sem torej spoznal,
da je eden največjih problemov
pri učenju tujih jezikov,
ki se ga ne zavedamo,
naša motivacija.
Veliko se nas učenja jezika loti
iz razlogov, ki nas ne motivirajo.
Učimo se jezika, da bi opravili izpit,
izboljšali možnosti za zaposlitev,
ali, kot v mojem primeru,
iz površinskega razloga,
da bi naredili vtis na ljudi.
Ugotovil sem,
da se poligloti,
ki sem vam jih predstavil,
učijo jezika,
ker do jezika čutijo strast.
Strast čutijo do književnosti, filmov,
dejstva, da lahko berejo v tem jeziku
in seveda, da se lahko pogovarjajo.
In ko sem spremenil prioritete,
sem se tudi jaz lahko naučil jezikov.
Vendar je veliko ovir,
ki ljudem onemogočajo učenje jezika.
Želim jih pregledati z vami...
Mislim, da je pet -
vprašal sem veliko ljudi -
obstaja pet glavnih razlogov,
da se nikoli ne lotijo učenja jezika.
Sedaj nekaj teh razlogov želim
z vami pregledati.
Prvi je, da nimajo
gena za jezike ali talenta.
Nimajo gena ali talenta, torej,
kaj naj to pomeni?
S tem se sami vnaprej obsodimo na neuspeh.
Zase lahko trdim,
da ko sem se kot otrok
moral naučiti jezika
ali ko se v šestih mesecih
nisem naučil španščine,
je bilo to zato, ker sem si govoril:
"Nimam gena za jezike,
zato je nesmiselno, da se trudim!"
Ker nisem vložil truda,
se nisem naučil jezika.
To je le začaran krog,
vse je v naši glavi.
Gen za jezik ne obstaja,
to sposobnost imamo vsi.
Vendar si predstavljajmo ljudi,
ki jim gre bolje,
saj jih srečujemo tudi v šolah,
takšni ljudje napredujejo hitreje,
kot večina.
Obstaja neka prirojena lastnost,
ki daje 20% ljudem prednost pred ostalimi.
Dobro zanje!
Vendar to ne pomeni, da vi ne zmorete,
pomeni samo,
da morate vložiti 20% več truda.
In ugotovil sem, vsaj zase,
da z več truda
lahko dohitim talentirane ljudi
in jih celo prehitim.
Da nimamo talenta je torej slab izgovor.
Naslednji razlog je,
da smo prestari,
da bi se naučili tujega jezika.
Tak občutek sem imel tudi sam,
saj se do 21. leta
nisem naučil nobenega tujega jezika
in mnogi mislimo, da otroci...
da je za njihove možgane
učenje jezikov bolj naravno.
Toda ali tu resnično igra vlogo
nevrologija,
ali je to morda okolje,
v katerem se otrok uči jezika?
Raziskava na Univerzi v Haifi v Izraelu
je ugotovila, da se v pravih pogojih
odrasli lažje naučijo jezika, kot otroci.
Zveni neverjetno, vendar gre za okolje,
gre za motivacijo,
gre za navdušenje in spodbudo,
ki vam jo nudijo drugi ljudje.
In če dobro pomislite,
se odrasli ponavadi učijo
iz starih slovnic
in delajo dolgočasne vaje,
medtem ko se otroci učijo jezika
skozi igro in pri tem uživajo.
Ko sem torej začel "živeti" skozi jezik
ko tega nisem dojemal
kot učenje, ampak kot doživljanje,
sem bil veliko bolj uspešen.
Za učenje jezika
torej nisi nikoli prestar.
Spoznal sem starejše ljudi,
ki so se lotili učenja jezika
in so bili pri tem uspešni.
Naslednji možni izgovor je,
da trenutno ne morejo potovati
v državo, katere jezika se učijo.
Pred 20-imi leti bi to bil
utemeljen razlog,
dandanes pa je svet manjši, kot se zdi.
Zahvaljujoč internetu
se lahko globalno
povežemo z maternimi govorci
in videli boste, da se v mnogih primerih
želijo naučiti vašega jezika,
denar pa sploh ni vprašanje,
saj si plačujeta z znanjem.
Tudi če za trenutek pozabimo na internet,
nas veliko živi v mestih,
ki so bolj mednarodna, kot mislimo.
Ko sem potoval v Ameriko,
sem obiskal tudi Columbus v Ohiu,
kjer sem srečal zelo zanimivega poliglota
po imenu Mojzes,
ki počne,
kar sam rad imenuje "nadgrajevanje".
Na javnem mestu
poskuša najti tujce
in z njimi vadi jezik.
Pridružil sem se mu
v trgovskem centru v Columbusu,
kjer sva uspela vaditi 12 jezikov.
V tem posnetku lahko vidite, kako govori
kantonsko,
kamboško
in lahko opazite,
kako je njegov trud cenjen.
Jezika se torej lahko naučite kjerkoli.
To idejo sem hotel peljati v skrajnost,
zato sem nedavno odšel v Brazilijo,
z namenom,
da bi se naučil egipčanske arabščine.
Uspelo mi je,
čeprav okoli mene ni bilo Egipčanov,
saj sem šel na Skype
in uro ali dve dnevno govoril jezik.
Pogovor mi ni več delal težav.
Torej ne!
Da ne morete obiskati države,
ni dober izgovor.
Naslednji izgovor je
slab spomin za učenje besedišča.
S tem se zagotovo lahko poistovetim,
saj sem pri učenju španščine
dobil dolg seznam besed,
se skušal prebiti skoznje
in jih nato zelo hitro pozabil.
Vendar raziskave o spominskih kapacitetah
kažejo,
da je bolje, če te besede
ponavljate v pravilnih frekvencah.
Obstaja tehnika, ki se imenuje
"časovno ponavljanje",
pri kateri ponovite besedo
tik preden jo pozabite.
Izgleda nekako tako
kot ta krivulja pozabljanja.
Rdeča črta kaže, kaj se ponavadi zgodi,
ko prvič vidite besedo.
Da bi si jo zapomnili
in jo v spominu trajno ohranili,
jo nato ponavljajte.
Ponovite jo naslednji dan,
nato čez teden dni
in nato čez mesec dni.
Obstajajo tudi aplikacije za vaš telefon
in zastonj programi z interneta
in ki vam bodo pomagale meriti čas.
In to je super.
Besede se lahko naučite
še hitreje in bolje, če to kombinirate
s tehniko vizualnega asociiranja.
Tako se, na primer, želite naučiti,
da je španska beseda za
"fit" (prileganje), "caber".
Tako si lahko predstavljamo,
da je skoraj nemogoče stlačiti (fit)
medveda (bear) v taksi (cab).
"Cab-bear" je "caber", je "to fit".
To lahko naredite za veliko besed,
sčasoma to postane zelo enostavno,
besedišča pa se lahko naučite nemudoma.
Torej ne, slab spomin ni dober izgovor.
Naslednji
in po mojem mnenju najpomembnejši izgovor,
je, da ljudje pravijo,
da bodo razjezili materne govorce.
Kar pa enostavno ne drži.
Obiskal sem veliko krajev
in govoril z veliko ljudmi
in vsakič, ko govorim v njihovem jeziku,
so presrečni in veseli jih,
da se trudim!
Zdi se mi, da smo predvsem odrasli
pri učenju jezikov
preveliki perfekcionisti,
ne želimo se zmotiti.
Perfekcionizem pa je
pri učenju jezikov slaba stvar,
saj je jezik sredstvo za sporazumevanje,
pomaga nam spoznati nove ljudi in kulture.
Ko to dojamemo,
se več ne bojimo delati napak!
Sam vsak dan poskušam narediti
vsaj 200 napak,
ker tako vem, da napredujem,
saj uporabljam jezik!
Zato se osmešite,
pojdite in se pogovarjajte,
s tem ni nič narobe.
Kdaj mislite, da sem se
bolje naučil jezika:
tukaj?
ali tukaj?
(smeh)
Dejansko se lahko kdorkoli nauči jezika,
če ga uporabljate z ljudmi,
tudi če v njem še niste dobri.
Zelo pomembno je vedeti,
da ne rabite čakati,
da jezik popolnoma in tekoče obvladate.
Uporabljati ga lahko začnete prej,
kot pričakujete,
odpre pa vam veliko vrat do novih kultur.
Tako sem na primer
potem, ko sem se naučil
arabščine v Braziliji,
obiskal Egipt
in odšel globoko v Saharo,
kjer sem sedel v pesek z Egipčanom,
pila sva čaj
in imela ta prijeten pogovor:
(v arabščini)
(v arabščini)
Tukaj govorim,
da Egipt toliko ponuja,
je tako prostran in čudovit
in obsega veliko več,
kot trg Tahrir v Kairu.
V pogovoru
sem tu in tam uporabil napačno besedo,
spregal kakšen napačen glagol,
vendar je to okej,
saj me je kljub temu
pogovor z njim navdušil.
To sem počel tudi
v drugih kulturah in jezikih
in se naučil malo ameriškega
znakovnega jezika.
Tukaj lahko vidite, kako me
Juliana sprašuje,
zakaj se nisem naučil
irskega znakovnega jezika,
jaz pa sem odgovoril, da se na Irskem
rad izpopolnjujem v irščini in gelščini,
ki ju lahko nato uporabljam tam
(v irščini).
To sem jaz na irskem radiu,
govorim o potovanjih in drugih stvareh.
Irščine sem se učil deset let v šoli,
pa si nisem zapomnil
najbolj osnovnih fraz.
Kot odrasel
sem šel nazaj na Irsko
in se jezika učil kot začetnik.
To mi je pomagalo doseči sedanji nivo.
Nič ni narobe s tem, da si začetnik,
da se rad pogovarjaš.
Ko pa to počneš z namenom,
dvigneš nivo
in lahko postaneš zelo dober.
Zelo dobro govorim francosko,
špansko in še nekaj drugih jezikov.
Delal sem kot profesionalni prevajalec.
Tukaj govorim francosko:
(v francoščini)
in to je super. Vsi pomislijo,
ko se začnejo učiti jezike,
pomislijo: "Tega si želim.
Želim si visokega, profesionalnega nivoja,
želim si globokih, filozofskih pogovorov."
To je super
in ko srečaš takšne ljudi,
naredijo nate vtis.
Vendar je bolj pomembno
in veliko bolje
sprejeti, da moramo začeti na začetku.
Ena najbolj čudovitih izkušenj,
kar sem jih imel,
je bila na Kitajskem, na vlaku,
2000 km v notranjosti Kitajske.
Imel sem pogovor tipa: "Kako ti je ime?".
Dobil sem svoje kitajsko ime,
tam na vlaku
in tukaj lahko vidite, kako je potekal:
(v kitajščini)
"Kako ti je ime?"
"Benny."
(v kitajščini)
"Nimam kitajskega imena."
in nato
reče: "Povem ti, da je tvoje ime Pun Li",
saj zveni kot tvoje ime,
pomeni pa sposobnost ali spretnost.
In veste,
takšen pogovor lahko imam
tudi z najbolj osnovnim
znanjem kitajščine.
Imam sposobnost
in spretnost, učenja jezika.
Vendar sem vedno,
vsi vedno...
...razlog, da imam to sposobnost
ni ta, da sem se z njo rodil, drugi pa ne.
Je bolj odločitev, ki sem jo sprejel.
Problem, s katerim
se veliko ljudi sreča je,
da se učimo
in pripravljamo za govorjenje jezika
v prihodnosti.
Če ga začnemo uporabljati prehitro,
se bo zaradi frustracij,
ki jih bomo povzročili ljudem,
porušil svet.
Teden ima sedem dni
in "nekega dne" ni eden izmed njih.
Ne pričakujte konca sveta.
Če se poskušate naučiti jezika,
se vam bo odprl nov svet.
Zato upam, da boste poskusili.
Hvala.
(aplavz)