Ko sem imel 21 let, sem govoril le angleški jezik, kar je značilno za ljudi iz angleško govorečih držav in imel sem veliko razlogov, zakaj naj bi tako ostalo do konca mojega življenja. O tem sem bil zelo prepričan, saj nisem imel naravnega talenta, imel sem zelo slab spomin v druge države še nisem mogel potovati, bil sem prestar, počutil sem se prestar in bil sem prepričan, da bom razjezil materne govorce in se osmešil. Povrhu vsega sem bil v šoli zelo slab v učenju jezikov. Dobil sem priložnost, da se naučim tujih jezikov, potem, ko sem diplomiral na univerzi iz elektronskega inženiringa in sem še vedno govoril le angleško. Preselil sem se v Španijo. Bil sem prepričan, da bo to rešilo moje težave - živeti v tuji državi. Ne! Po šestih mesecih življenja v Španiji še vedno nisem govoril špansko. Razumna oseba bi na tej točki obupala in dojela namig. Vendar nisem ravno razumen. Zato sem si mislil: če spremenim svoj pristop in spremenim svoj odnos, lahko morda spremenim svoje znanje jezikov. Kar me je navdihnilo, da sem začel z učenjem jezikov, je bilo srečanje s poliglotom. Poliglot je nekdo, ki govori veliko jezikov. In ko prvič srečaš takšno osebo, to nate naredi velik vtis. Kot na primer Richard iz Velike Britanije. Na spletu je video, v katerem govori 16 jezikov. Naj vam pokažem kratek odsek, kjer ga lahko vidite govoriti: francosko, estonsko, češko in katalonsko. To je impresivno. Tukaj je še Lucca iz Italije in tukaj ga lahko slišite govoriti nemško in portugalsko. In tukaj imamo še Susano, ki govori italijansko in rusko. Name je naredil velik vtis posnetek 16-letnega fanta iz Amerike po imenu Tim, ki v enem videu govori 20 jezikov in v tem odseku ga lahko vidite govoriti: Wolof, jidiš, hebrejsko, arabsko, turško, svahili in hindujsko. Vau! Nekoga takšnega sem srečal in tako me je navdušil, da sem si mislil: "Tudi jaz želim biti tak!" Takšen sem želel biti zato, da bi ljudje mislili, da sem pameten, da bi tudi jaz naredil vtis. Na začetku bivanja v Španiji sem srečal telesnega stražarja in s takšno medlo motivacijo - ker bi bilo pač kul znati tuj jezik - mi je spodletelo. Po teh šestih mesecih sem torej spoznal, da je eden največjih problemov pri učenju tujih jezikov, ki se ga ne zavedamo, naša motivacija. Veliko se nas učenja jezika loti iz razlogov, ki nas ne motivirajo. Učimo se jezika, da bi opravili izpit, izboljšali možnosti za zaposlitev, ali, kot v mojem primeru, iz površinskega razloga, da bi naredili vtis na ljudi. Ugotovil sem, da se poligloti, ki sem vam jih predstavil, učijo jezika, ker do jezika čutijo strast. Strast čutijo do književnosti, filmov, dejstva, da lahko berejo v tem jeziku in seveda, da se lahko pogovarjajo. In ko sem spremenil prioritete, sem se tudi jaz lahko naučil jezikov. Vendar je veliko ovir, ki ljudem onemogočajo učenje jezika. Želim jih pregledati z vami... Mislim, da je pet - vprašal sem veliko ljudi - obstaja pet glavnih razlogov, da se nikoli ne lotijo učenja jezika. Sedaj nekaj teh razlogov želim z vami pregledati. Prvi je, da nimajo gena za jezike ali talenta. Nimajo gena ali talenta, torej, kaj naj to pomeni? S tem se sami vnaprej obsodimo na neuspeh. Zase lahko trdim, da ko sem se kot otrok moral naučiti jezika ali ko se v šestih mesecih nisem naučil španščine, je bilo to zato, ker sem si govoril: "Nimam gena za jezike, zato je nesmiselno, da se trudim!" Ker nisem vložil truda, se nisem naučil jezika. To je le začaran krog, vse je v naši glavi. Gen za jezik ne obstaja, to sposobnost imamo vsi. Vendar si predstavljajmo ljudi, ki jim gre bolje, saj jih srečujemo tudi v šolah, takšni ljudje napredujejo hitreje, kot večina. Obstaja neka prirojena lastnost, ki daje 20% ljudem prednost pred ostalimi. Dobro zanje! Vendar to ne pomeni, da vi ne zmorete, pomeni samo, da morate vložiti 20% več truda. In ugotovil sem, vsaj zase, da z več truda lahko dohitim talentirane ljudi in jih celo prehitim. Da nimamo talenta je torej slab izgovor. Naslednji razlog je, da smo prestari, da bi se naučili tujega jezika. Tak občutek sem imel tudi sam, saj se do 21. leta nisem naučil nobenega tujega jezika in mnogi mislimo, da otroci... da je za njihove možgane učenje jezikov bolj naravno. Toda ali tu resnično igra vlogo nevrologija, ali je to morda okolje, v katerem se otrok uči jezika? Raziskava na Univerzi v Haifi v Izraelu je ugotovila, da se v pravih pogojih odrasli lažje naučijo jezika, kot otroci. Zveni neverjetno, vendar gre za okolje, gre za motivacijo, gre za navdušenje in spodbudo, ki vam jo nudijo drugi ljudje. In če dobro pomislite, se odrasli ponavadi učijo iz starih slovnic in delajo dolgočasne vaje, medtem ko se otroci učijo jezika skozi igro in pri tem uživajo. Ko sem torej začel "živeti" skozi jezik ko tega nisem dojemal kot učenje, ampak kot doživljanje, sem bil veliko bolj uspešen. Za učenje jezika torej nisi nikoli prestar. Spoznal sem starejše ljudi, ki so se lotili učenja jezika in so bili pri tem uspešni. Naslednji možni izgovor je, da trenutno ne morejo potovati v državo, katere jezika se učijo. Pred 20-imi leti bi to bil utemeljen razlog, dandanes pa je svet manjši, kot se zdi. Zahvaljujoč internetu se lahko globalno povežemo z maternimi govorci in videli boste, da se v mnogih primerih želijo naučiti vašega jezika, denar pa sploh ni vprašanje, saj si plačujeta z znanjem. Tudi če za trenutek pozabimo na internet, nas veliko živi v mestih, ki so bolj mednarodna, kot mislimo. Ko sem potoval v Ameriko, sem obiskal tudi Columbus v Ohiu, kjer sem srečal zelo zanimivega poliglota po imenu Mojzes, ki počne, kar sam rad imenuje "nadgrajevanje". Na javnem mestu poskuša najti tujce in z njimi vadi jezik. Pridružil sem se mu v trgovskem centru v Columbusu, kjer sva uspela vaditi 12 jezikov. V tem posnetku lahko vidite, kako govori kantonsko, kamboško in lahko opazite, kako je njegov trud cenjen. Jezika se torej lahko naučite kjerkoli. To idejo sem hotel peljati v skrajnost, zato sem nedavno odšel v Brazilijo, z namenom, da bi se naučil egipčanske arabščine. Uspelo mi je, čeprav okoli mene ni bilo Egipčanov, saj sem šel na Skype in uro ali dve dnevno govoril jezik. Pogovor mi ni več delal težav. Torej ne! Da ne morete obiskati države, ni dober izgovor. Naslednji izgovor je slab spomin za učenje besedišča. S tem se zagotovo lahko poistovetim, saj sem pri učenju španščine dobil dolg seznam besed, se skušal prebiti skoznje in jih nato zelo hitro pozabil. Vendar raziskave o spominskih kapacitetah kažejo, da je bolje, če te besede ponavljate v pravilnih frekvencah. Obstaja tehnika, ki se imenuje "časovno ponavljanje", pri kateri ponovite besedo tik preden jo pozabite. Izgleda nekako tako kot ta krivulja pozabljanja. Rdeča črta kaže, kaj se ponavadi zgodi, ko prvič vidite besedo. Da bi si jo zapomnili in jo v spominu trajno ohranili, jo nato ponavljajte. Ponovite jo naslednji dan, nato čez teden dni in nato čez mesec dni. Obstajajo tudi aplikacije za vaš telefon in zastonj programi z interneta in ki vam bodo pomagale meriti čas. In to je super. Besede se lahko naučite še hitreje in bolje, če to kombinirate s tehniko vizualnega asociiranja. Tako se, na primer, želite naučiti, da je španska beseda za "fit" (prileganje), "caber". Tako si lahko predstavljamo, da je skoraj nemogoče stlačiti (fit) medveda (bear) v taksi (cab). "Cab-bear" je "caber", je "to fit". To lahko naredite za veliko besed, sčasoma to postane zelo enostavno, besedišča pa se lahko naučite nemudoma. Torej ne, slab spomin ni dober izgovor. Naslednji in po mojem mnenju najpomembnejši izgovor, je, da ljudje pravijo, da bodo razjezili materne govorce. Kar pa enostavno ne drži. Obiskal sem veliko krajev in govoril z veliko ljudmi in vsakič, ko govorim v njihovem jeziku, so presrečni in veseli jih, da se trudim! Zdi se mi, da smo predvsem odrasli pri učenju jezikov preveliki perfekcionisti, ne želimo se zmotiti. Perfekcionizem pa je pri učenju jezikov slaba stvar, saj je jezik sredstvo za sporazumevanje, pomaga nam spoznati nove ljudi in kulture. Ko to dojamemo, se več ne bojimo delati napak! Sam vsak dan poskušam narediti vsaj 200 napak, ker tako vem, da napredujem, saj uporabljam jezik! Zato se osmešite, pojdite in se pogovarjajte, s tem ni nič narobe. Kdaj mislite, da sem se bolje naučil jezika: tukaj? ali tukaj? (smeh) Dejansko se lahko kdorkoli nauči jezika, če ga uporabljate z ljudmi, tudi če v njem še niste dobri. Zelo pomembno je vedeti, da ne rabite čakati, da jezik popolnoma in tekoče obvladate. Uporabljati ga lahko začnete prej, kot pričakujete, odpre pa vam veliko vrat do novih kultur. Tako sem na primer potem, ko sem se naučil arabščine v Braziliji, obiskal Egipt in odšel globoko v Saharo, kjer sem sedel v pesek z Egipčanom, pila sva čaj in imela ta prijeten pogovor: (v arabščini) (v arabščini) Tukaj govorim, da Egipt toliko ponuja, je tako prostran in čudovit in obsega veliko več, kot trg Tahrir v Kairu. V pogovoru sem tu in tam uporabil napačno besedo, spregal kakšen napačen glagol, vendar je to okej, saj me je kljub temu pogovor z njim navdušil. To sem počel tudi v drugih kulturah in jezikih in se naučil malo ameriškega znakovnega jezika. Tukaj lahko vidite, kako me Juliana sprašuje, zakaj se nisem naučil irskega znakovnega jezika, jaz pa sem odgovoril, da se na Irskem rad izpopolnjujem v irščini in gelščini, ki ju lahko nato uporabljam tam (v irščini). To sem jaz na irskem radiu, govorim o potovanjih in drugih stvareh. Irščine sem se učil deset let v šoli, pa si nisem zapomnil najbolj osnovnih fraz. Kot odrasel sem šel nazaj na Irsko in se jezika učil kot začetnik. To mi je pomagalo doseči sedanji nivo. Nič ni narobe s tem, da si začetnik, da se rad pogovarjaš. Ko pa to počneš z namenom, dvigneš nivo in lahko postaneš zelo dober. Zelo dobro govorim francosko, špansko in še nekaj drugih jezikov. Delal sem kot profesionalni prevajalec. Tukaj govorim francosko: (v francoščini) in to je super. Vsi pomislijo, ko se začnejo učiti jezike, pomislijo: "Tega si želim. Želim si visokega, profesionalnega nivoja, želim si globokih, filozofskih pogovorov." To je super in ko srečaš takšne ljudi, naredijo nate vtis. Vendar je bolj pomembno in veliko bolje sprejeti, da moramo začeti na začetku. Ena najbolj čudovitih izkušenj, kar sem jih imel, je bila na Kitajskem, na vlaku, 2000 km v notranjosti Kitajske. Imel sem pogovor tipa: "Kako ti je ime?". Dobil sem svoje kitajsko ime, tam na vlaku in tukaj lahko vidite, kako je potekal: (v kitajščini) "Kako ti je ime?" "Benny." (v kitajščini) "Nimam kitajskega imena." in nato reče: "Povem ti, da je tvoje ime Pun Li", saj zveni kot tvoje ime, pomeni pa sposobnost ali spretnost. In veste, takšen pogovor lahko imam tudi z najbolj osnovnim znanjem kitajščine. Imam sposobnost in spretnost, učenja jezika. Vendar sem vedno, vsi vedno... ...razlog, da imam to sposobnost ni ta, da sem se z njo rodil, drugi pa ne. Je bolj odločitev, ki sem jo sprejel. Problem, s katerim se veliko ljudi sreča je, da se učimo in pripravljamo za govorjenje jezika v prihodnosti. Če ga začnemo uporabljati prehitro, se bo zaradi frustracij, ki jih bomo povzročili ljudem, porušil svet. Teden ima sedem dni in "nekega dne" ni eden izmed njih. Ne pričakujte konca sveta. Če se poskušate naučiti jezika, se vam bo odprl nov svet. Zato upam, da boste poskusili. Hvala. (aplavz)