Kako lahko meditacija preoblikuje naše možgane | Sara Lazar | TEDxCambridge 2011

Ta govor je bil podan na lokalnem TEDx dogodku, ki je bil organiziran neodvisno od TED konferenc.

Neverjetni posnetki možganov nevroznanstvenice Sare Lazar nam pokažejo, da meditacija lahko dejansko spremeni velikosti ključnih regij v možganih, izboljša naš spomin, nas naredi bolj sočutne, empatične in odporne proti stresu.

Več o TEDxCambridge na http://www.tedxcambridge.com.

Dobro jutro.

Ko sem bila študentka, sem bila tekačica

in s prijateljico sva hoteli teči
na Bostonskem maratonu.

Začeli sva trenirati in sva pretiravali,

zato so se mi začele težave
s koleni in hrbtom.

Šla sem k fizioterapevtu

in rekli so mi, naj preneham s tekom
in se namesto tega samo raztegujem.

Ko sem odhajala iz ambulante,

sem videla oglas za intenzivni tečaj joge,

ki je obljubljal ne samo
boljšo fleksibilnost,

ampak tudi povečano moč
in kardiorespiratorne sposobnosti.

In pomislila sem, oh, to bo odličen način,
da se raztegnem in obdržim kondicijo,

in morda se bom lahko še vedno
udeležila Bostonskega maratona.

Zato sem šla na tečaj in sem res uživala,

razen, ko je učitelj izražal
vse vrste trditev,

saj veste, vse vrste
zdravstvenih trditev, ampak tudi,

oh, ja, pomagalo vam bo...

Bolj boste sočutni in odprli boste srce,
jaz pa sem sedela tam...

Spominjam se, da sem zavijala z očmi...

Misleč, ja, ja, ja,
tu sem, da se raztegujem.

(Smeh)

Ampak zanimivo, po nekaj tednih
sem opazila nekaj teh sprememb,

opazila sem, da sem mirnejša
in da bolje obvladam težje situacije,

in res, počutila sem se bolj sočutno
in odprto do drugih ljudi,

in lažje sem videla stvari
z drugega zornega kota.

Veste, spraševala sem se,
kako je to mogoče, kako je to mogoče?

Mislila sem, morda gre samo
za placebo učinek, veste?

Rekla mi je, da bom čutila tako
in zato tako čutim.

Zato sem se odločila, da po literaturi
poiščem raziskave na to temo.

In poglej, kar veliko jih je bilo,

ki so kazale, da sta joga in meditacija
izredno učinkoviti za zmanjševanje stresa

in zelo dobri za zmanjševanje
simptomov različnih bolezni

vključno z depresijo, anksioznostjo,
bolečino in nespečnostjo.

Nekaj zelo dobrih študij kaže, da lahko
dejansko izboljša sposobnost koncentracije

in kot najbolj zanimivo,

praktično vsaka študija je pokazala,
da so ljudje srečnejši.

Poročajo, da so bolj zadovoljni
in da je kakovost življenja večja.

To se mi je zdelo zanimivo

in odločila sem se,
da bom začela raziskovati.

Kot nevroznanstvenica sem se vprašala,
kako je to mogoče?

Kako lahko nekaj tako trapastega,
kot joga položaj

ali sedeti in paziti na dihanje, kako
lahko to vodi v vse te različne spremembe?

Vemo, da kadarkoli neko dejanje
vedno znova ponavljamo,

to lahko vodi v spremembe v možganih.

Temu pravimo nevroplastičnost.

To pomeni, da so vaši možgani plastični

in da lahko nevroni spremenijo,

kako komunicirajo
drug z drugim skozi izkušnje.

Nekaj študij kaže, da to lahko dejansko
zaznamo z uporabo naprav, kot je MRI.

Prva študija je bila o žongliranju.

Vzeli so ljudi, ki niso nikoli žonglirali,

in jih skenirali,
nato pa so jih naučili žonglirati

in jim rekli: "Vadite tri mesece."

In čez tri mesece so ji spet skenirali

in odkrili, da lahko
z magnetno resonanco dejansko zaznajo

spremembe v količini sivine
v možganih teh ljudi,

v območjih, ki so pomembna
za zaznavo vidnega gibanja.

Pa sem pomislila, v redu, tri mesece...

Lahko tudi meditacija
spreminja strukture v možganih?

Nekaj tako preprostega kot je žongliranje.

Kaj pa meditacija?

Za prvo študijo, ki smo jo naredili,
smo zbrali ljudi iz Bostona,

in to niso bili menihi
ali učitelji meditacije,

bili so navadni ljudje, ki so meditirali
okrog 30-40 minut na dan.

Dali smo jih v MRI in jih primerjali z
ujemajočo skupino ljudi, ki ne meditirajo.

In odkrili smo, da je v resnici
kar nekaj področij možganov

imelo več sivine pri meditatorjih
v primerjavi s kontrolami.

Ena od regij, ki jih bom poudarila,
je tukaj, na sprednji strani,

in je pomembna za
delovni spomin in izvršitev odločitve.

Zanimivo pa je bilo, ko smo podatke
prikazali glede na njihovo starost.

Tu, v rdečem kvadratu, so kontrole.

In tu vidite nekaj,

kar je dobro dokumentirano,
da med staranjem,

ne samo tu, ampak po vsej naši skorji,

se ta dejansko skrči, ko se staramo.

In to je del razloga, da s staranjem

težje razumemo stvari
in si jih težje zapomnimo.

Kar je bilo zanimivo v tej regiji,

50-letniki, ki so meditirali, so imeli
enako količino korteksa kot 25 letniki,

kar namiguje, da lahko
meditacija upočasni ali celo prepreči

naravno zmanjševanje korteksa,
povezano s starostjo.

Kritiki, bilo jih je veliko, so rekli,
ljudje, ki meditirajo, so čudni.

Morda so bili takšni,
še preden so začeli meditirati?

Veliko je vegetarijancev,
morda je povezano s prehrano,

ali z nečim drugim v načinu življenja.

Ne more biti meditacija,
nekaj drugega mora biti.

In če sem poštena, je to lahko res.

Prva študija se s tem ni ukvarjala.

Zato smo naredili drugo študijo.

V tej študiji smo vzeli ljudi,
ki niso še nikoli meditirali,

in jih dali v MRI, nato pa so šli skozi

8-tedenski meditacijski program
zmanjšanja stresa,

kjer so jim naročili,
naj na dan meditirajo 30 do 40 minut.

In nato smo jih čez osem tednov
spet skenirali in odkrili to.

Vidite, da se je več področij povečalo.

Tu vidite hipokampus,

in na grafu so kontrole modre,
tisti, ki so meditirali, pa so rdeči,

in kar vidimo je, da je hipokampus,

to je tudi področje,
pomembno za učenje in spomin,

pomembno je tudi za uravnavanje čustev,

in zanimivo je, da je tu manj
sivine pri ljudeh z depresijo in PTSM.

Še ena regija je bil
temporoparietalni stik,

ki je nad vašim ušesom,

in je pomembna za perspektivo,
empatijo in sočutje.

In spet so to funkcije, za katere
ljudje poročajo, da se spremenijo,

ko začnejo z meditacijo in jogo.

Še ena regija je bila amigdala.

Amigdala pa je področje
za pobeg-ali-napad.

Tu se je sivina zmanjšala.

In sprememba v sivini je, zanimivo,
sovpadala s spremembo stresa.

Večje zmanjšanje stresa so ljudje
poročali, bolj se je amigdala zmanjšala.

In to je res zanimivo, ker je nasprotno in
paralelno nekaterim študijam na živalih.

Kolegi so uporabljali glodavce,

uporabili so normalne, srečne glodavce.

Imeli so jih v kletki
in izmerili so jim amigdalo,

nato pa so jih dali skozi
desetdnevni stresni režim.

Čez deset dni so jim izmerili amigdalo

in točno ta analogni del
podganjih možganov je zrasel.

Mi smo izmerili zmanjšanje pri stresu,
oni pa povečanje pri stresu.

In zanimivo je,
da so jih potem pustili pri miru

in jih tri tedne kasneje spet testirali.

Tri tedne kasneje je bil
isti del amigdale še vedno velik,

in živali,
čeprav so bile v svojih kletkah,

kjer so bile srečne, so se še zmeraj
obnašale kot pod stresom,

skrivale so se po kotih

in niso na isti način
raziskovale prostora.

In to je ravno nasprotno temu,
kar smo videli pri ljudeh,

ker pri ljudeh se v okolju
ni nič spremenilo.

Še zmeraj so imeli stresno službo,
vsi težki problemi so bili še vedno težki

in ekonomija je bila še vedno na psu,

ampak njihova amigdala se je zmanjšala
in poročali so manj stresa.

In tako to skupaj res kaže,
da se sprememba v amigdali

ne odziva na spremembe v okolju,

ampak predstavlja spremembo ljudi v
reakciji ali razmerju z njihovim okoljem.

Študija kaže tudi,

da ljudje niso samo govorili:
"Oh, počutim se boljše."

Ali da je bil to placebo učinek
ali da so nam želeli ugajati,

ampak so imeli nevrobiološki razlog,
da so lahko rekli,

da se čutijo manj pod stresom.

Zato je ideja, ki jo želim
danes deliti z vami,

da meditacija lahko spremeni vaše možgane.

Hvala.

(Aplavz)