Temačna zgodovina IQ testov - Stefan C. Dombrowski

Oglejte si celotno predavanje na: https://ed.ted.com/lessons/the-dark-history-of-iq-tests-stefan-c-dombrowski.

Leta 1905 sta psihologa Alfred Binet in Théodore Simon zasnovala test, namenjen otrokom z učnimi težavami, v Franciji. Da bi odkrila, kateri izmed otrok so potrebovali individualizirano pomoč, sta ustvarila metodo, ki je služila kot podlaga za IQ test. Kako torej IQ testi delujejo in ali so dejansko odsev inteligence? Stefan C. Dombrowski je raziskal, kako so teste skozi zgodovino izrabljali za različne namene.

Predavatelj Stefan C. Dombrowski, režija Kozmonot Animation Studios.

Leta 1905 sta psihologa
Alfred Binet in Théodore Simon

zasnovala test, namenjen otrokom
z učnimi težavami, v Franciji.

Da bi odkrila, kateri izmed otrok
so potrebovali individualizirano pomoč,

sta ustvarila metodo,
ki je podlaga za IQ test.

Že v poznih letih 19. stoletja
so znanstveniki menili,

da kognitivne sposobnosti,
kot so jezikovna razprava,

delovni spomin
in vizualno-prostorske sposobnosti,

kažejo na splošno inteligenco
oziroma faktor "g".

Simon in Binet sta zasnovala več testov
za merjenje vsake izmed teh sposobnosti,

in združila rezultate
v en sam končni izid.

Vprašanja so bila prilagojena
vsaki starostni skupini,

rezultat posameznika pa relativen,
glede na rezultate njegovih vrstnikov.

Deljenje posameznikovega rezulata
z njegovimi leti, pomnoženo s 100,

nam da inteligenčni kvocient ali IQ.

Danes IQ=100 prestavlja
povprečje vzorčne populacije,

pri čemer je rezultat 68 % populacije
znotraj 15 točk odstopanja od 100.

Simon in Binet sta menila,
da sposobnosti, ki ju njun test meri,

odsevajo splošno inteligenco.

Vendar tako takrat kot tudi danes

ni enotne potrjene
definicije splošne inteligence.

In to je omogočilo odprt dostop
za koriščenje testa

za podporo njihovih lastnih predsodkov
o inteligenci.

Kar se je začelo s prepoznavanjem
otrok, ki so potrebovali učno pomoč,

je kmalu postal način
razvrščanja ljudi na drugačen način,

pogosto na podlagi
globoko zgrešenih ideologij.

Ena izmed prvih množičnih implementacij
je bila v ZDA,

med 1. svetovno vojno,
ko je vojska uporabila IQ test

za razvščanje in pregled novincev
za usposabljanje uslužbencev.

Takrat je veliko ljudi verjelo v
nauke evgenike,

idejo, da lahko zaželene in nezaželene
genetske značilnosti

pri ljudeh nadzorujemo
s selektivnim razmnoževanjem.

Pri takšnem razmišljanju
je veliko pomislekov,

med njimi tudi prepričanje, da je
inteligenca ne le vnaprej določena

in podedovana,
temveč tudi povezana z raso.

Pod vplivom evgenike

so znanstveniki uporabili
rezultate vojaške iniciative

za deljenje zmotnih trditev,
da so določene rasne skupine

intelektualno superiorne drugim.

Brez da bi upoštevali dejstvo,
da so mnogi testirani novinci

novi imigranti
v Združenih državah Amerike,

ki nimajo formalne izobrazbe ali
niso bili izpostavljeni angleškemu jeziku,

so vzpostavili zmotno
inteligenčno hierarhijo etničnih skupin.

Presek evgenike in testiranja IQ
je vplivalo ne le na znanost,

temveč tudi na notranjo politiko.

Leta 1924 je zvezna država Virginia
implementirala program,

ki je dovoljeval prisilno sterilizacijo
ljudi z nizkimi rezultati IQ -

odločitev, ki jo je podprlo tudi
Ustavno sodišče Združenih držav Amerike.

V nacistični Nemčiji je vlada dovolila
umor otrok,

glede na njihov nizki IQ.

Po holokavstu
in gibanju za človekove pravice,

so začeli diskriminatorne rabe IQ testov

izpodbijati, tako iz vidika moralne
kot tudi znanstvene podlage.

Znastveniki so začeli zbirati dokaze
o vplivih okolja na posameznikov IQ.

Na primer, ker so bili IQ testi
uporabljeni periodično skozi 20. stoletje,

so imele nove generacije na starih testih
dosledno višje rezultate

kot vsaka prejšnja generacija.

Ta fenomen,
poznan kot Flynnov učinek,

se je odvil prehitro, da bi nanj lahko
vplivale podedovane evolucijske lastnosti.

Resničen razlog je bil tako
najverjetneje v okolju -

boljša izobrazba, zdravstveni sistem
in prehranjevalne navade.

V sredini 20. stoletja

so psihologi z IQ testi

poskušali umeriti tudi druge lastnosti,
razen splošne inteligence,

na primer šizofrenijo, depresijo
in druga psihiatrična stanja.

Te diagnoze so delno slonele
na kliničnem mnenju ocenjevalcev,

ob uporabi podtestov
za določanje IQ-ja -

kar so kasnejše študije pokazale,
ne prinaša klinično uporabnih rezulatov.

Danes, IQ testi uporabljajo mnogo podobnih
osnovnih elementov in tipov vprašanj

kot zgodnji testi,

imamo pa boljše tehnike prepoznavanja
potencialnih predsodkov v testih.

Ne uporabljamo jih več za
diagnosticiranje psihiatričnih stanj.

Je pa podobno problematična
praksa uporabe rezultatov podtestov,

ki se včasih uporablja
za diagnosticiranje učnih težav,

kljub opozorilom mnogih strokovnjakov.

Psihologi po svetu
še vedno uporabljajo IQ teste

za identifikacijo intelektualnih motenj,

rezultati pa se uporabljajo
za določanje

zadostne podpore izobraževanju,
usposabljanje za delo in bivanje v domu.

IQ teste so izrabljali, da bi upravičili
grozljive politične odločitve

in ideologije, brez vsakršne
znanstvene podlage.

To še ne pomeni,
da je sam test neučinkovit -

v bistvu dobro meri sposobnosti
utemeljevanja in reševanja problemov,

kar je tudi njegov namen.

Vendar to ni enako kot
merjenje človekovega potenciala.

Čeprav je s testiranjem IQ povezanih
mnogo političnih, zgodovinskih,

znanstvenih in kulturnih zapletov,

se vedno več znanstvenikov
v tej točki strinja

in zavrača mnenje, da lahko
posameznika kategoriziramo

na podlagi enega samega
številskega rezultata.