Dan v življenju Rimskega vojaka - Robert Garland

Ogled celotne lekcije https://ed.ted.com/lessons/a-day-in-the-life-of-a-roman-soldier-robert-garland

Smo v letu 15 n.št. in Rimskemu imperiju gre odlično. Večino zaslug si lasti cesar, toda, njegov uspe ne bi bil mogoč brez zvestih vojakov kot je Servius Felix. Robert Garland nam prikaže življenje vojaka v Rimski vojski.

Lekcija Robert Garland, animacija Brett Underhill.

Smo v letu 15 n.št.
in Rimskemu imperiju gre odlično.

Zasluge si lasti predvsem cesar,

toda ne bi mu uspelo

brez zvestih vojakov kot je Servius Felix.

Servius je vstopil v vojsko kot legionar
pred osmimi leti, ko je jih dopolnil 18.

Sin obubožanega kmeta ni imel
velike izbire.

Za razliko od večine vojakov,
ne zapravlja denarja za igre na srečo.

Zato je prihranil večino zaslužka.

Še vedno ima tudi viaticum,

tri zlatnike, ki jih dobijo vojaki
ob vstopu.

Na koncu vojaščine, če preživi,
bo dobil več akrov zemlje.

Doma je zagledan v dekle,

ki jo želi za ženo.

Po koncu vojaške službe, ki traja 25 let,

ga čaka vse to.

Življenje poklicnega vojaka
je nevarno in izčpavajoče.

Danes je njegova legija
s še tremi legijami,

prehodila "veliki marš"
30.000 Rimskih 'dvojnih korakov'

ali približno 36 km.

Vojaška obleka, ki jo nosi, in orožje,

vključno z mečem,

ščitom,

in dvema sulicama,

tehta čez 20 kg.

Prišteti pa je treba še nahrbtnik
(sarcina),

v katerem nosi hrano in orodje
za postavljanje kampa -

motiko,

žago,

kramp

in košaro.

Čeprav je Servius izčrpan,
se nocoj ne bo mogel naspati.

Določen je bil za stražo,

paziti mora na domače živali

in na morebitno sovražno zasedo.

Na koncu, ko leže,
ga je groza naslednjega dne,

ki ga bo spomnil na najhujšo moro.

Ob zori zajtrkuje še s sedmimi tovariši,
ki si delijo šotor.

Zanj so kot družina, z brazgotinami
iz bitk, ki so jih skupaj bili.

Servus je iz Italije,

njegovi tovariši pa iz raznih
delov imperija,

ki se razteza od Sirije do Španije.

Nahajajo se daleč od doma,
v severni Germaniji.

Servusiova legija in še tri ostale,
ki so tudi tukaj,

so pod poveljstvom nečaka
cesarja Tiberiusa, ki nosi ime

po očetovih zmagah nad Germanskimi
plemeni - Germanicus.

Ena legija ima skoraj 5000 mož,

razdeljenih v kohorte po 500,

dalje razdeljeni v centurije
po 80 do 100 mož.

Vsaka centurija je pod poveljstvom
centuriona.

Aquiliifer, nosilec orla, hodi na
začetku legije

in nosi znak orla.

Centurioni hodijo ob vojakih
in kričijo:

"Dex, sin, dex, sin."

"Desna, leva, desna, leva."

Začenjajo z desno, ker leva ne
prinaša sreče.

Kljub strogi disciplini,
je čutiti napetost v zraku.

Lani so se nekatere legije
uprle in zahtevale

večjo plačo in krajše služenje.

General in njegova
karizma in pogajalska spretnost

sta preprečila nasilni upor.

Danes je "samo pohod", 30 kilometrov.

Nemško nižavje v Germaniji
nima Rimskih cest,

zato morajo vojaki nasipavati poti
in graditi mostove -

kar jim jemlje več časa kot spopadi.

Končno prispejo na cilj,
kraj, ki ga Servius dobro pozna.

Gre za jaso na robu Teutoburškega gozda.

Tam je pred šestimi leti
imperij pod Augustom

doživel poraz v bitki proti Germanom
pod vodstvom Arminiusa,

ki je iz zasede potolkel tri legije.

Med pohodom po ozki stezi

so legije presenetili iz bližnjega
gozda med nevihto,

in jim preprečili izhod.

To je bil en najhujših Rimskih porazov

in August ga ni prebolel.

Servius je bil en redkih preživelih.

Še vedno se mu v morah prikazujejo
tovariši, ki ležijo, kjer so padli.

Vrnili so se, da z vsemi častmi
pokopljejo mrtve tovariše.

Ko zbira kosti, se sprašuje

ali ima v roki kost koga, ki ga je poznal.

Večkrat skoraj že na glas zajoka,
a nadaljuje z delom.

Imperij lahko gre k vragu.

Ko bi že lahko dobil malo kmetijo
in tam živel z bodočo ženo,

če mu bogovi naklonijo še 17 let.