Afra Raymond: Tri neresnice o korupciji

Država Trinidad in Tobago je v sedemdesetih letih nabrala ogromno bogastvo zahvaljujoč nafti. Leta 1982 pa je bilo razkrito šokantno dejstvo - dva od vsakih treh dolarjev, namenjenih za razvoj, sta bila izgubljena ali ukradena. To je Afro Raymonda preganjalo trideset let. Raymond osvetli področje vladne korupcije, ki vlada še danes, in nam predstavi novo perspektivo finančnega kriminala. (Posneto na TEDxPortOfSpain.)

Danes bom govoril

o vprašanju korupcije.

Korupcija se lahko opredeli

kot zloraba zaupanega položaja

v svojo korist ali v našem kontekstu

v korist vaših prijateljev, družine ali vaših finančnikov.

Torej prijateljev, družine in finančnikov.

A vendar moramo razumeti, kar razumemo o korupciji,

moramo razumeti,

da so nas o njej narobe učili, to moramo priznati.

Moramo zbrati pogum, da to priznamo,

da lahko začnemo spreminjati naš odziv nanjo.

Prvič; velika neresnica številka ena je,

da sama po sebi sploh ni zločin.

Ko se dobimo z družino in prijatelji

in govorimo o kriminalu v naši državi,

o kriminalu v Belmontu, Diegu ali Marabelli,

nihče ne govori o korupciji.

To je čista resnica.

Ko se na televiziji pojavi policijski komisar, da bi govoril o kriminalu,

ne govori o korupciji.

In zagotovo vemo, da, ko minister za obrambo

govori o kriminalu, prav tako ne govori o korupciji.

Hočem povedati, da je zločin.

Je ekonomski zločin, ker gre za plenjenje davkoplačevalskega denarja.

Javna in zasebna korupcija sta resnični.

Kot nekdo, ki prihaja iz zasebnega sektorja,

vam lahko povem, da je neizmerno veliko korupcije

v zasebnem sektorju, ki nima nobene povezave z vlado.

Prav tiste podkupnine in stvari, ki se dogajajo pod mizo,

vse se dogaja v zasebnem sektorju.

Danes se bom osredotočil na korupcijo v javnem sektorju,

pri kateri ima vlogo tudi zasebni.

Druga pomembna neresnica, ki jo moramo razumeti -

ker moramo te neresnice uničiti,

jih razstaviti, pokončati in zasmehovati -

druga pomembna neresnica, ki jo moramo razumeti,

je tista, ki pravi,

da je korupcija pravzaprav majhen problem,

če sploh je problem, je majhen problem,

da gre v bistvu samo za malih 10 ali 15 procentov.

Obstaja že od nekdaj, verjetno bo tu za zmeraj

in nima smisla sprejemati zakonov,
ker se ne da narediti ničesar.

Rad bi dokazal, da je tudi to

nevarna neresnica, zelo nevarna.

Je navadna neumnost.

Rad bi povedal nekaj,

nas popeljal 30 let nazaj.

Prihajamo iz Trinidada in Tobaga,

majhne, z naravnimi viri bogate karibske države.

V zgodnjih 70. letih smo imeli ogromen porast v državnem premoženju,

ki je nastal zaradi podražitve svetovnih cen nafte.

Pravimo jim naftni dolarji. Zakladnica je pokala po šivih.

Ironično je,

da se danes nahajamo v Centralni Banki.

Veste, zgodovina je bogata z ironijo.

Danes se nahajamo v Centralni Banki

in prav ta je odgovorna za kar nekaj stvari,
o katerih bom danes govoril.

Torej, govorimo o neodgovornosti v javnih uradih.

Govorimo o dejstvu, da je naslednja stolpnica takoj čez teraso

Ministrstvo za finance,

ki ima danes veliko povezavo z nami,

zato bomo danes govorili znotraj vašega svetišča, prav?

(Aplavz)

Najprej bi rad govoril o tem,

kako je pred 40 leti ves ta denar pritekel v našo državo.

Takratna vlada je začela

vrsto vladnih dogovorov

za čim hitrejši razvoj države.

Nekateri izmed večjih državnih projektov

so bili zgrajeni na podlagi medvladnih dogovorov

z nekaterimi najpomembnejšimi državami na svetu,

Združenimi Državami Amerike,
Veliko Britanijo, Francijo in tako naprej.

Kot sem omenil, celo ta stavba v kateri se nahajamo
- to je ena izmed ironij -

ta stavba je bila del te serije kompleksov

čemur so rekli Dvojčka.

Celotna situacija je postala tako nezaslišana,

da so določili preiskovalno komisijo,

ki je pred 30 leti, leta 1982 pojasnila svoja odkritja

v poročilu Ballah - pred 30 leti.

Medvladni dogovori so bili pri priči ustavljeni.

Takratni premier je imel v parlamentu

govor glede proračuna.
Izjavil je nekaj stvari, ki jih nikoli ne bom pozabil.

Seglo mi je prav do sem. Takrat sem bil še mladenič.

Seglo mi je do srca.

Povedal je ... da vidim, če to deluje.

Bo šlo, ja?

Povedal nam je tole.

Povedal nam je, da sta bila pravzaprav

dva od vsakih treh naftnih dolarjev,

ki smo jih porabili, davkoplačevalskega denarja,

zapravljena ali ukradena.

Tistih 10 ali 15 procentov je navadna neumnost.

Kot pravimo, navadna pravljica. Kar pozabite.

To je za otroke. Mi smo že veliki,

trudimo se spoprijeti s tem, kar se dogaja v naši družbi.

To je velikost tega problema.

Dve tretjini denarja sta bili ukradeni ali izgubljeni.

To je bilo pred 30 leti. Leta 1982 se je zgodil Ballah.

Torej, kaj se je spremenilo?

Nerad omenjam sramotne skrivnosti pred

mednarodnem občinstvom, ampak moram.

Pred štirimi meseci smo doživeli ustavni škandal.

Pravimo mu polomija Poglavja 34,

kar je sumljiv zakon, recimo bobu bob,

sumljiv zakon,

ki je bil sprejet ob sumljivem času

za osvoboditev nekaterih osumljencev. (smeh)

Imenuje se, ti ljudje se imenujejo

obtoženci letališča Piarco.

Danes bom imel čisto svoje besedišče.

To so obtoženci letališča Piarco.

Bilo je ustavni škandal prvega razreda.

Nadel sem mu ime Zarota za izprijenje parlamenta.

Naša najvišja državna institucija je bila izprijena.

Govorimo o izprijencih

gospodarske in finančne narave.

Razumete, kako resen je ta problem?

Zgodil se je ogromen protest. Veliko nas, ki smo danes tukaj,

je sodelovalo pri protestu na različne načine.

Najbolj pomembno, ameriško veleposlaništvo se je pritožilo,

tako se je parlament ponovno sestal,

zakon so odpravili, razveljavili.

To besedo uporabljajo odvetniki. Razveljavili so ga.

Bistvo pa je,

da so parlament tekom dogajanja prelisičili,

v resnici se je to zgodilo

zaradi sumljivega sprejetja zakona.

Ta zakon je bil sprejet

prav na konec tedna, ko smo proslavljali
našo 50. obletnico samostojnosti,

na naš jubilej samostojnosti.

Na to vrsto ogorčenosti se nanašam.

Zoprn način zrelosti, pa vendar smo jo dočakali,

ker smo jo vsi razumeli.

Prvič, odkar pomnim,

se je zgodil masovni protest proti korupciji.

To mi je dalo veliko upanja.

Nekateri od nas se včasih počutimo,

kot da smo sami v tem.

Sprejetje in razveljavitev tega zakona

sta okrepila primer obtožencev letališča Piarco.

Torej je bil eden izmed tistih primerov "dvojnih meril".

Česa pa so bili obtoženi?

Kakšne stvari so bili obtoženi?

Za nekatere sem malo skrivnosten. Česa so bili obtoženi?

Poskušali smo zgraditi, oziroma rekonstruirati

zastarelo letališče.

Celoten projekt je stal 1,6 milijarde dolarjev,

dolarjev Trinidada in Tobaga,

združeni tekmeci so načrtno podraževali cene,

bilo je veliko sumljivih aktivnosti, koruptivnih aktivnosti.

Da vidimo, kako je bilo sestavljeno,

v kakšnem kontekstu je v povezavi z vso to

drugo neresnico o tem, da ni nič takšnega,

si lahko ogledamo naslednji diapozitiv.

Tukaj imamo - tega ne trdim jaz,

to je javna izjava direktorja Javnega Tožilstva. To je izjavil on.

Pravi, da so od 1,6 milijarde, ki je stala ta projekt,

eno milijardo izsledili

na bančnih računih izven države.

Ena milijarda davkoplačevalskega denarja

se je nahajala na tujih bančnih računih.

Ker sem po naravi sumničav,

sem zgrožen nad tem. Tu se bom malce ustavil,

malo se bom ustavil in se posvetil drugim stvarem.

Ustavil se bom in omenil nekaj, kar sem videl

lanskega novembra na Wall Streetu. Bilo je v parku Zuccotti.

Bila je jesen. Bilo je mrzlo, vlažno, temnilo se je.

Hodil sem naokrog s protestniki,

videl sem stavbo 1 Wall Street, medtem ko je gibanje Occupy Wall Street hodilo naokrog.

Tam je bila gospa z zelo preprostim transparentom,

svetlolasa gospa, ki je izgledala malce zlorabljeno,

transparent je bil narejen iz šeleshamerja,

popisanega z markerjem.

Napis me je zadel naravnost v srce.

Pisalo je: "Če niste zgroženi, potem niste bili dovolj pozorni."

Če niste zgroženi ob vsem tem, potem niste bili dovolj pozorni.

Zato poslušajte, zdaj se bomo še malo poglobili.

Moji možgani so začeli razmišljati.

Kaj pa če ...

Ker sem sumničav, berem veliko kriminalk in podobnega.

Kaj pa če ... (smeh)

Da preživiš ob teh krivicah,

moraš brati veliko detektivk

in spremljati take stvari, kajne?

Kaj pa če to ni bilo prvič?

Kaj pa če je to samo prvič,

da so bili ti ljudje zasačeni?

Kaj, če se je to zgodilo že prej? Kako naj bi to izvedel?

Prejšnja dva primera, ki sem jih izpostavil,

sta zadevala korupcijo v gradbenem sektorju, kajne?

Tokrat pa imam čast

voditi neprofitno organizacijo Joint Consultative Council.

Naš e-naslov je jcc.org.tt in smo vodilni

v boju za ustanovitev novega sistema za javne pridobitve,

torej način nakazovanja denarja.

Tisti, ki vas zanima več o tem,

ali bi se nam radi pridružili ali podpisali naše peticije,
ste dobrodošli.

Prešel bom na drugo stvar, ki se na to nanaša,

ena od mojih zasebnih kampanj, ki jo izvajam

že več kot tri in pol leta,

se zavzema za transparentnost in odgovornost

glede finančne injekcije družbi CL Financial.

CL Financial je največji karibski konglomerat.

In da se ne spustim preveč v podrobnosti,

naj bi propadel - skrbno izbiram besede -

propadel naj bi januarja 2009,

kar se zdaj približuje skoraj štirim letom.

V neprimerljivem napadu radodarnosti -

o teh ljudeh moramo biti zelo sumničavi -

v neprimerljivem - to besedo uporabljam previdno -

v neprimerljivem napadu radodarnosti je takratna vlada

podpisala, naredila pisno obvezo, da bo poplačala vse upnike.

Brez strahu da bi mi kdo oporekal, vam lahko povem,

da se to ni zgodilo nikjer drugje na planetu.

Razumimo, ker nam primanjkuje konteksta.

Ljudje nam pravijo, da je enako kot na Wall Streetu.
Ni enako.

Trinidad in Tobago je kot kraj z drugačnimi zakoni fizike ali biologije, ali nekaj takšnega.

Ni kot kjerkoli drugje. (aplavz)

Ni kot kjerkoli drugje. Ni.

Tu je tu in tam je tam, prav?

Resno govorim.

Poslušajte. Na Wall Streetu so dobili denarno pomoč od vlade.

Prav tako v Londonu,

v Evropi,

v Afriki. V Nigeriji je šest izmed največjih

poslovnih bank propadlo ob istem času kot pri nas.

Zanimivo je primerjati, kako so se v Nigeriji na situacijo

odzvali, precej dobro

v primerjavi z nami.

Nikjer na planetu

niso bili vsi upniki poplačani

z več, kot je zahtevala njihova ustavna pravica.

Samo tu. Kaj je bil torej razlog za to radodarnost?

Je naša vlada tako darežljiva?

Poglejmo. Poglobimo se.

Začel sem raziskovati in pisati in tako naprej,

moje osebno delo lahko najdete

na AfraRaymond.com, kar je moje ime.

Upravljam neprofiten blog.

Ni tako popularen, kot od koga drugega, pa vseeno.

(Smeh)

Stvar je v tem, da ta grenka izkušnja z Oddelkom 34,

ta zarota, ki naj bi pokvarila parlament, ta grenka izkušnja,

ki se je zgodila avgusta,

ko naj bi proslavljali svojo samostojnost,

na prehodu v september, me je prisililo, da sem se pogledal

in ponovno razmislil o mojih navadah.

Da sem se vrnil k nekaterim stvarem, ki sem jih napisal,

in izmenjavam mnenj, ki sem jih imel z uradniki,

da bi videl, kaj je bilo kaj.

Kot pravimo v Trinidadu in Tobagu, kdo je kdo in kaj je kaj?

Moramo poskusiti ponovno razmisliti.

Tako sem napisal vlogo za Svobodo o informacijah

maja letos za finančno ministrstvo.

Finančno ministrstvo se nahaja v naslednji stolpnici.

To je drugi kontekst.

Finančno ministrstvo, kot so nam povedali,

je odvisno od določb Zakona o svobodi informacij.

Razložil vam bom predelan primer,
ki bo pokazal, če je temu res tako.

Centralna Banka, v kateri se nahajamo danes,

je imuna na določbe tega zakona.

Torej, ne morete jih vprašati kar česarkoli,

njim pa ni treba na nič odgovoriti.

To je uzakonjeno od leta 1999.

Tako sem se pognal v ta problem in zastavil štiri vprašanja.

Delil bom ta vprašanja z vami v kratki obliki in z odgovorom,

da boste lahko razumeli, kot sem rekel, kje smo.

Tu ni kot nikjer drugod.

Vprašanje številka ena:

Zaprosil sem za vpogled v račune družbe CL Financial,

in če mi jih ne morete pokazati -

finančni minister podaja izjave,

sprejema nove zakone, daje govore in tako naprej.

Na kakšne številke se nanaša on?

Kot tista šala: "Dajte mi to, kar pije on."

Odpisali so mi in me vprašali:

"Na kaj se pa nanašate?"

Na moje vprašanje so odgovorili z vprašanjem.

Drugo vprašanje: Rad bi videl

kdo so poplačani upniki te družbe?

Tu se bom ustavil, da izpostavim,

da je bilo 24 milijard našega denarja porabljenega za to.

To je približno tri in pol milijarde ameriških dolarjev,

ki so prišli iz majhne - včasih smo imeli veliko naravnih virov -

karibske države.

Zastavil sem vprašanje,

kdo je dobil tistih tri in pol milijard dolarjev?

Rad bi se ustavil še enkrat, da dobimo kontekst,

ki nam bo pomagal jasno razumeti to stvar.

Trenutno je v vladi določen posameznik.

Njegovo ime ni pomembno.

Ta oseba je ustvarila kariero

z izkoriščanjem Zakona o svobodi o informacijah

za svoje politične interese.

Njegovo ime ni pomembno.

Ne bi ga počastil s tem. Hočem posredovati bistvo.

Bistvo je, da je ta oseba ustvarila celotno kariero z ukrivljanjem

tega zakona za svoje interese.

Najbolj slaven primer

je bil primer, ki ga danes imenujemo Škandal skrivne štipendije,

ko je bilo približno 60 milijonov vladnega denarja

razdeljenega v vrsto štipendij,

teh štipendij pa sploh niso oglaševali, in tako naprej.

S pomočjo tistega zakona parlamenta
mu je uspelo prisiliti sodišče,

z Zakonom o svobodi informacij,

da je razkrilo podatke.

To se mi je zdelo odlično.

Izvrstno.

Pa vendar, vprašanje je sledeče:

Če je prav, da izrabimo Zakon o svobodi informacij,

da izrabimo sodišče,

in tako prisilimo razkritje
60 milijonov dolarjev javnega denarja,

mora biti prav in pravilno,

da prisilimo razkritje 24 milijonov dolarjev.

Vidite? Ministrstvo za finance,

njegov predstavnik

mi je pisal in mi rekel, da je ta podatek prav tako izvzet.

Vidite? S tem se ukvarjamo.

Tretja stvar, ki vam jo bom povedal, je,

da sem vprašal tudi,

če so direktorji družbe CL Financial

shranjevali dokumente v skladu z Zakonom o integriteti javnega življenja.

Imamo Zakon o integriteti javnega življenja,

ki je del našega okvira varovanja nacionalnih interesov.

Javni funkcionarji pa morajo dokumentirati vse,

da lahko povejo kakšne prednosti in slabosti imajo.

Od takrat pa sem seveda ugotovil, da tega ne delajo,

da jih finančni minister ni tega niti prosil.

To je to. Imamo situacijo,

kjer je bilo vse, kar naj bi varovalo našo integriteto, odgovornost

in transparentnost, zavrženo.

Vprašanje sem postavil v okviru pravnih in zahtevanih pravil.

Bilo je ignorirano.

Moramo nadaljevati na tem, kar nas je motiviralo

pri Poglavju 34. Ne smemo pozabiti.

Ta primer sem opredelil kot največji izdatek v zgodovini države.

Je tudi največji primer

javne korupcije glede na to enačbo.

To me je postavilo na svoje mesto.

Ko imate izdatek javnega denarja,

ki je brez odgovornosti

in brez transparentnosti,

bo ta izdatek vedno enak korupciji.

Vseeno ali ste v Rusiji, Nigeriji ali na Aljaski,

vedno bo enak korupciji, o tem govorimo danes.

Nadaljeval bom svoje delo,

še naprej bom vztrajal za nove resolucije

tistih zadev na finančnem ministrstvu.

Če bom moral osebno na sodišče, bom šel.

Vztrajali bomo še naprej.

Nadaljevali bomo naše delo z JCC.

Rad pa bi se malo oddaljil od Trinidada in Tobaga

in dodal nekaj novega,

primer mednarodnega kova.

Novinarka Rebecca Brooke nam je govorila

o njenem boju proti vladni korupciji,

seznanila me je s spletno stranjo, Alaveteli.com.

Alaveteli.com nam omogoča odprto podatkovno bazo

za vloge za svobodo informacij

in medsebojni dialog.

Lahko vidim, za kaj se zavzemate.

Vi lahko vidite, za kaj sem se zavzel jaz in kakšne odzive sem dobil.

Na tem lahko delamo skupaj.
Ustvariti moramo kolektivno podatkovno bazo

in kolektivno razumevanje, kam moramo do naslednje točke.

Povečati moramo zavedanje.

Zadnja stvar, ki bi jo rad omenil je v povezavi s tem,

je ta zelo lepa indijska spletna stran,

ki se imenuje IPaidABribe.com.

Imajo mednarodne podružnice,

za nas pa je pomembno, da jo spremljamo.

Spletna stran IPaidABribe.com je zelo pomembna,

priporočam prijavo in ogled.

Tu se bom ustavil. Prosil vas bom za pogum.

Zavržite prvo neresnico; korupcija je zločin.

Zavržite drugo neresnico; korupcija je resna stvar.

Je ogromen problem. Je gospodarski zločin.

Nadaljujmo s skupnim delom

za izboljšavo te situacije,

za stabilnost in trajnost v naši družbi. Hvala.