Nove misli o kapitalu v 21. stoletju
-
0:01 - 0:03Lepo je biti z vami nocoj.
-
0:03 - 0:10Zadnjih 15 let se ukvarjam z zgodovino
prihodkov in z razporeditvijo bogastva -
0:10 - 0:16in eden od zanimivih izsledkov
na podlagi zgodovinskih dokazov je, -
0:16 - 0:24da na dolgi rok stopnja donosa na kapital
ponavadi preseže gospodarsko rast, -
0:24 - 0:27kar vodi v visoko koncentracijo bogastva.
-
0:27 - 0:31Ne neskončno koncentracijo,
ampak v večji prepad med r in g, -
0:31 - 0:37višji ko je delež neenakosti premoženja,
h kateremu se nagiba družba. -
0:37 - 0:41O tej temeljni sili bom govoril danes,
-
0:41 - 0:45a naj kar takoj povem,
da to ni edina pomembna stvar -
0:45 - 0:48v odnosu prihodka in razdelitve bogastva,
-
0:48 - 0:53še veliko drugih sil igra
pomembno vlogo v dolgoročni dinamiki -
0:53 - 0:55prihodkov in razporeditve premoženja.
-
0:55 - 0:58Treba je tudi še zbrati veliko podatkov.
-
0:58 - 1:03Danes vemo nekoliko več kot nekoč,
a še vedno premalo, -
1:03 - 1:08in obstaja veliko različnih procesov -
ekonomskih, socialnih, političnih - -
1:08 - 1:10ki jih je treba bolje preučiti.
-
1:10 - 1:16Danes bom razdelal to enostavno silo,
a to ne pomeni, da druge ne obstajajo. -
1:16 - 1:21Večina podatkov na to temo
prihaja iz te baze, -
1:21 - 1:23ki je na voljo na spletu:
"World Top Incomes". -
1:23 - 1:28Je največja obstoječa
baza podatkov o neenakosti -
1:28 - 1:33in je rezultat truda
preko 30 znanstvenikov iz več deset držav. -
1:34 - 1:37Naj vam pokažem par dejstev iz te baze,
-
1:37 - 1:39potem pa se vrnemo na r,
ki je višji kot g. -
1:39 - 1:43Prvo dejstvo: prišlo je
do velikega obrata v razmerju -
1:43 - 1:48neenakosti prihodkov med ZDA in Evropo
v zadnjem stoletju. -
1:48 - 1:52Leta 1900 ali 1910 je bila
neenakost prihodkov -
1:52 - 1:54v Evropi mnogo višja kot v ZDA.
-
1:54 - 1:57Danes pa je veliko višja v ZDA.
-
1:57 - 1:59Naj pojasnim:
-
1:59 - 2:02Razlaga ni v tem, da je r večji kot g.
-
2:02 - 2:05Gre bolj za spremembo v
ponudbi in povpraševanju -
2:05 - 2:09za veščinami, za tekmo med
izobrazbo in tehnologijo, -
2:09 - 2:14globalizacijo, verjetno bolj neenak
dostop do veščin v ZDA, -
2:14 - 2:16kjer so zelo dobre, vrhunske univerze,
-
2:16 - 2:20a kjer dno izobraževalnega sistema
ni tako dobro, -
2:20 - 2:22zato je dostop do veščin neenak.
-
2:22 - 2:27Poleg tega pa prihaja do nezaslišane rasti
plač najvišjih menedžerjev v ZDA, -
2:27 - 2:30kar je težko upravičiti
samo na podlagi izobrazbe. -
2:30 - 2:34Še več pomembnih stvari je,
a danes o njih ne bom toliko govoril, -
2:34 - 2:37saj se hočem posvetiti
neenakosti bogastva. -
2:37 - 2:42Tole je enostaven indikator
prihodkovne neenakosti. -
2:42 - 2:46Tole je delež celotnega prihodka
najbogatejših deset odstotkov. -
2:46 - 2:53Vidite, da je bil pred sto leti
med 45 in 50 odstotki v Evropi -
2:53 - 2:55in malo nad 40 odstotki v ZDA.
-
2:55 - 2:58V Evropi je bila neenakost večja.
-
2:58 - 3:02Potem je prišel strm padec
v prvi polovici 20. stoletja, -
3:02 - 3:08v zadnjem desetletju pa lahko vidite,
da so ZDA postale bolj neenake kot Evropa, -
3:08 - 3:10to je prvo dejstvo.
-
3:10 - 3:14Drugo dejstvo je bolj povezano
z neenakostjo premoženja -
3:14 - 3:17in pri tem je bistveno,
da je taka neenakost -
3:17 - 3:20vedno precej večja od neenakosti prihodkov
-
3:20 - 3:22in da je neenakost premoženja,
-
3:22 - 3:25čeprav v zadnjih desetletjih narašča,
-
3:25 - 3:29še vedno ni tako skrajna
kot pred stoletjem, -
3:29 - 3:33čeprav si je celotno premoženje
v primerjavi s prihodki opomoglo -
3:33 - 3:38od velikih šokov prve svetovne vojne,
velike depresije, druge svetovne vojne. -
3:38 - 3:43Pokazal vam bom dva grafa,
ki predstavljata drugo in tretje dejstvo. -
3:43 - 3:47Najprej, če pogledamo nivo
neenakosti premoženja, -
3:47 - 3:51tole je delež celotnega premoženja,
-
3:51 - 3:53ki ga ima najbogatejših
10 odstotkov lastnikov, -
3:53 - 3:56vidite lahko podoben obrat
-
3:56 - 4:00med ZDA in Evropo kot prej
pri neenakosti prihodkov. -
4:00 - 4:03Koncentracija premoženja je bila
-
4:03 - 4:08pred 100 leti v Evropi večja kot v ZDA,
zdaj pa je obratno. -
4:08 - 4:10Pokazati pa se da še dve stvari:
-
4:10 - 4:16prvič, splošni nivo neenakosti premoženja
je vedno višji od neenakosti prihodkov. -
4:16 - 4:21Torej, pri neenakosti prihodkov
je najbogatejših 10 odstotkov -
4:21 - 4:25imelo 30 - 50 odstotkov vseh prihodkov,
-
4:25 - 4:30pri premoženju pa je delež
vedno med 60 in 90 odstotki. -
4:30 - 4:33To je prvo dejstvo,
ki je pomembno za to, kar sledi. -
4:33 - 4:37Koncentracija premoženja je vedno
dosti večja od koncentracije prihodkov. -
4:37 - 4:39Drugo dejstvo:
-
4:39 - 4:43rast neenakosti premoženja
v zadnjih desetletjih -
4:43 - 4:48še vedno ni blizu tisti iz 1910.
-
4:48 - 4:51Velika razlika danes je,
v ogromni neenakosti premoženja, -
4:51 - 4:54saj ima najbogatejših 10 odstotkov
60 - 70 odstotkov vsega, -
4:54 - 4:58a dobra novica je, da smo pravzaprav
na boljšem kot pred stoletjem, -
4:58 - 5:02ko je 90 odstotkov bogastva v Evropi
imelo le 10 odstotkov ljudi. -
5:02 - 5:06Danes imamo t. i. srednjih 40 odstotkov,
-
5:06 - 5:09ljudi, ki niso v zgornjih 10 %
in ne v spodnjih 50 odstotkih, -
5:09 - 5:14to je torej srednji razred,
ki si lasti 20 - 30 odstotkov -
5:14 - 5:16skupnega premoženja,
nacionalnega premoženja, -
5:16 - 5:22medtem ko so bili pred sto leti revni,
saj srednjega razreda ni bilo. -
5:22 - 5:24Gre za pomembno spremembo
-
5:24 - 5:29in zanimivo je, da se
neenakost premoženja -
5:29 - 5:32ni docela vrnila na raven
pred prvo svetovno vojno, -
5:32 - 5:36čeprav smo skupno količino premoženja
vrnili na to raven. Ok? -
5:36 - 5:39To je skupna vrednost
premoženja glede na prihodek -
5:39 - 5:45in vidite lahko, da je predvsem Evropa
skoraj na ravni pred prvo svetovno vojno. -
5:45 - 5:50Gre pravzaprav za
dve različni plati zgodbe. -
5:50 - 5:53Ena se ukvarja s celotno količino
premoženja, ki ga kopičimo, -
5:53 - 5:57in samo po sebi ni nič slabega
v kopičenju veliko premoženja, -
5:57 - 6:01sploh, če je razpršeno
in ni koncentrirano. -
6:01 - 6:06Osredotočiti se želimo
na dolgoročni razvoj neenakosti premoženja -
6:06 - 6:09in na to, kaj se bo zgodilo v prihodnje.
-
6:09 - 6:12Kako lahko pojasnimo,
da je bila neenakost premoženja -
6:12 - 6:16do prve svetovne vojne tako velika
in je še rasla -
6:16 - 6:21in kaj to pomeni za prihodnost?
-
6:21 - 6:27Ponudil vam bom nekaj razlag
in napovedi za prihodnost. -
6:27 - 6:31Najprej naj povem,
da je najbrž najboljša razlaga -
6:31 - 6:35mnogo večje koncentracije
premoženja kot prihodkov -
6:35 - 6:38v dinamičnem, dinastičnem modelu,
-
6:38 - 6:43kjer posamezniki na dolgi rok
kopičijo premoženje iz različnih razlogov. -
6:43 - 6:48Če bi ga kopičili
samo iz cikličnih razlogov, -
6:48 - 6:51da bi lahko trošili, ko ostarijo,
-
6:51 - 6:54potem bi neenakost premoženja
-
6:54 - 6:58šla bolj ali manj vzporedno
z nivojem neenakosti prihodkov. -
6:58 - 7:00A težko bo le
s cikličnim modelom razložiti, -
7:00 - 7:05zakaj toliko večja neenakost premoženja
od neenakosti prihodkov, -
7:05 - 7:07zato potrebujemo zgodbo,
-
7:07 - 7:11v kateri je kopičenje premoženja
za ljudi pomembno iz drugih razlogov. -
7:11 - 7:16Tipično je, da želijo premoženje
prenesti na novo generacijo, na otroke, -
7:16 - 7:21ali pa ga želijo kopičiti zaradi prestiža
in moči, ki spremlja imetje. -
7:21 - 7:24Za kopičenje premoženja morajo torej
obstajati razlogi poleg cikličnega, -
7:25 - 7:27da bi razložili te podatke.
-
7:27 - 7:31V velikem delu dinamičnih modelov
-
7:31 - 7:36kopičenja premoženja
s tako dinastičnim motivom -
7:36 - 7:41pride do različnih naključnih
multiplikativnih šokov. -
7:41 - 7:44Nekatere družine
imajo denimo veliko otrok, -
7:44 - 7:45zato se premoženje deli.
-
7:45 - 7:48Nekatere jih imajo manj.
-
7:48 - 7:50So tudi šoki stopnje donosa.
-
7:50 - 7:54Nekatere družine imajo ogromen
dobiček od kapitala. Druge slabo vlagajo. -
7:54 - 7:57Vedno bo obstajala določena mobilnost
v toku premoženja. -
7:57 - 7:59Nekateri se vzpnejo, drugi padejo.
-
7:59 - 8:02Pomembno je, da bo v vsakem modelu
-
8:02 - 8:07pri dani varianci šokov
ravnotežna raven neenakosti premoženja -
8:07 - 8:12strmo naraščajoča funkcija r minus g.
-
8:12 - 8:17Razlog za to, da je razlika
med stopnjo donosa na premoženje -
8:17 - 8:18in stopnjo rasti pomembna,
-
8:18 - 8:21je intuitivno v tem,
da se začetna neenakost premoženja -
8:21 - 8:25veča hitreje, če je r minus g večji.
-
8:25 - 8:30Enostaven primer:
če je r 5% in g znaša 1%, -
8:30 - 8:35morajo lastniki vložiti
le petino kapitala, da bi zagotovili -
8:35 - 8:39rast premoženja v enaki meri,
kot raste gospodarstvo. -
8:39 - 8:42Tako je lažje krepiti ogromno bogastvo,
-
8:42 - 8:45saj lahko potrošite štiri petine
-
8:45 - 8:48pri ničelnem obdavčenju,
ter ponovno vložite petino. -
8:48 - 8:50Nekatere družine seveda trošijo več,
-
8:50 - 8:52druge manj, zato obstaja
-
8:52 - 8:55določena mobilnost v distribuciji
-
8:55 - 8:57a povprečno morajo naložiti le petino,
-
8:57 - 9:01kar omogoča ohranjanje velikih
neenakost premoženja. -
9:01 - 9:04Ne bodite presenečeni, če rečem,
-
9:04 - 9:06da je r lahko vedno večji od g,
-
9:06 - 9:08saj je bilo tako
-
9:08 - 9:12večino zgodovine človeštva.
-
9:12 - 9:14To je bilo na nek način vsem jasno,
-
9:14 - 9:16in sicer zato, ker je bila rast
-
9:16 - 9:18blizu nič odstotkov
-
9:18 - 9:19večino zgodovine človeštva.
-
9:19 - 9:23Rast je bila morda 0.1, 0.2
ali 0.3 odstotka, -
9:23 - 9:25ob zelo počasni rasti prebivalstva
-
9:25 - 9:27in proizvodnje per capita,
-
9:27 - 9:29medtem ko stopnja kapitalskega donosa
-
9:29 - 9:31seveda ni bila ničelna.
-
9:31 - 9:32Za nepremičnine,
-
9:32 - 9:35kar je tradicionalna oblika
-
9:35 - 9:39lastnine v predindustrijskih družbah,
je bila tipično petodstotna. -
9:39 - 9:42Vsak bralec Jane Austen to ve.
-
9:42 - 9:45Če želite letni prihodek 1000 funtov,
-
9:45 - 9:47morate imeti kapital
-
9:47 - 9:49v višini 20.000 funtov,
-
9:49 - 9:52saj je 5% od 20000 prav 1000.
-
9:52 - 9:54Na nek način je bil to
-
9:54 - 9:55temelj družbe,
-
9:55 - 9:58saj je r višji od g
-
9:58 - 10:02omogočal lastnikom premoženja,
-
10:02 - 10:05da so živeli od dobička na kapital
-
10:05 - 10:08ter se ukvarjali z drugimi stvarmi
-
10:08 - 10:11kot je boj za golo preživetje.
-
10:11 - 10:13Pomemben zaključek
-
10:13 - 10:15moje zgodovinske raziskave je,
-
10:15 - 10:18da več gospodarske rasti ni spremenilo
-
10:18 - 10:21tega temeljnega dejstva toliko,
kot bi pričakovali. -
10:21 - 10:22Seveda je stopnja rasti
-
10:22 - 10:24po industrijski revoluciji
-
10:24 - 10:28poskočila, od nič do enega,
dveh odstotkov, -
10:28 - 10:31a hkrati je zrasla tudi stopnja donosa
-
10:31 - 10:33na kapital
-
10:33 - 10:35in razlika med njima
-
10:35 - 10:36se ni spremenila.
-
10:36 - 10:38V 20. stoletju
-
10:38 - 10:40smo imeli edinstven sklop dogodkov.
-
10:40 - 10:43Prvič, zelo nizko stopnjo donosa
-
10:43 - 10:46zaradi šokov vojn leta 1914 in 1945,
-
10:46 - 10:48uničenja premoženja, inflacije,
-
10:48 - 10:50bankrota med veliko depresijo,
-
10:50 - 10:52vse to je spustilo
-
10:52 - 10:54zasebno stopnjo donosa na premoženje
-
10:54 - 10:56na nenavadno nizko raven
-
10:56 - 10:58med letoma 1914 in 1945.
-
10:58 - 11:00V povojnem obdobju
-
11:00 - 11:02je bila stopnja rasti nenavadno visoka,
-
11:02 - 11:05deloma zaradi obnove.
-
11:05 - 11:07Veste, v Nemčiji, Franciji, na Japonskem
-
11:07 - 11:09je bila petodstotna rast
-
11:09 - 11:12med letoma 1950 in 1980
-
11:12 - 11:14predvsem zaradi obnove
-
11:14 - 11:16pa tudi zaradi velike demografske rasti,
-
11:16 - 11:18zaradi baby boom učinka.
-
11:18 - 11:20To ne bo dolgo trajalo,
-
11:20 - 11:22vsaj rast prebivalstva
-
11:22 - 11:24naj bi v prihodnje upadla,
-
11:24 - 11:29in najboljše projekcije kažejo,
-
11:29 - 11:30da bo dolgoročna rast bližje
-
11:30 - 11:33enemu do dvema odstotkoma
-
11:33 - 11:35in ne štirim ali petim.
-
11:35 - 11:37Poglejte tole,
-
11:37 - 11:39to so najboljše ocene
-
11:39 - 11:40svetovne rasti BDP-ja
-
11:40 - 11:43ter stopnje donosa na kapital,
-
11:43 - 11:45povprečne stopnje donosa,
-
11:45 - 11:47in vidite lahko, da je bila
-
11:47 - 11:47večino zgodovine
-
11:47 - 11:49stopnja rasti zelo nizka,
-
11:49 - 11:51mnogo nižja od stopnje donosa,
-
11:51 - 11:53v 20. stoletju
-
11:53 - 11:56pa sta rast prebivalstva,
-
11:56 - 11:58visoka predvsem v povojnem obdobju,
-
11:58 - 12:00ter proces obnove
-
12:00 - 12:01pripeljala rast
-
12:01 - 12:03bližje stopnji donosa.
-
12:03 - 12:08To so OZN-ove projekcije prebivalstva,
-
12:08 - 12:10seveda so negotove.
-
12:10 - 12:11Morda bomo v prihodnje
-
12:11 - 12:13vsi imeli veliko otrok
-
12:13 - 12:16in stopnje rasti bodo višje,
-
12:16 - 12:18a zaenkrat
-
12:18 - 12:20so to najboljše projekcije,
-
12:20 - 12:22in tako bo svetovna rast
-
12:22 - 12:25upadla in razlika
-
12:25 - 12:27s stopnjo donosa bo zrasla.
-
12:27 - 12:30Drug nenavaden dogodek
-
12:30 - 12:31v 20. stoletju
-
12:31 - 12:33je bilo, kot rečeno,
-
12:33 - 12:35uničenje, obdavčenje kapitala,
-
12:35 - 12:38to je stopnja donosa pred obdavčitvijo.
-
12:38 - 12:41Taka je po obdavčitvi
-
12:41 - 12:42in po uničenju,
-
12:42 - 12:43kar je za dolgo časa prineslo
-
12:43 - 12:46povprečno stopnjo donosa
-
12:46 - 12:49po obdavčitvi, po uničenju,
-
12:49 - 12:50pod raven rasti.
-
12:50 - 12:51A pred uničenjem,
-
12:51 - 12:54brez davka, se to ne bi zgodilo.
-
12:54 - 12:57Ravnotežje med
-
12:57 - 13:00donosom na kapital in rastjo
-
13:00 - 13:02je odvisno od številnih faktorjev,
-
13:02 - 13:03ki jih je težko predvideti:
-
13:03 - 13:06tehnologija in razvoj
-
13:06 - 13:07kapitalsko intenzivnih tehnik.
-
13:07 - 13:11Trenutno so
najbolj kapitalsko intenzivni sektorji -
13:11 - 13:15gospodarstva nepremičninski, stanovanjski,
-
13:15 - 13:17energetski, a v prihodnje
-
13:17 - 13:21bomo morda v številnih sektorjih imeli
veliko več robotov -
13:21 - 13:23in bo v tem večji delež
-
13:23 - 13:25celotnih zalog kapitala kot danes.
-
13:25 - 13:27Še daleč od tega smo,
-
13:27 - 13:28kar se sedaj dogaja
-
13:28 - 13:30pri nepremičninah, energetiki,
-
13:30 - 13:34je veliko bolj pomembno kot celotne
zaloge kapitala in kapitalski deleži. -
13:34 - 13:36Druga pomembna stvar
-
13:36 - 13:38je, da obstajajo učinki obsega
pri upravljanju portfeljev -
13:38 - 13:42ter finančna kompleksnost,
finančna deregulacija, -
13:42 - 13:45kar omogoča višje deleže donosa
-
13:45 - 13:46velikim portfeljem
-
13:46 - 13:48in je posebej pomembno
-
13:48 - 13:51za milijarderje, za velike donacije.
-
13:51 - 13:53Samo za primer,
-
13:53 - 13:56tole je s Forbesovega
seznama milijarderjev -
13:56 - 14:00v obdobju 1987-2013
-
14:00 - 14:02in vidite, da so najbogatejši
-
14:02 - 14:06rasli po šest, sedem odstotkov letno,
-
14:06 - 14:08v realnem smislu nad inflacijo,
-
14:08 - 14:10medtem ko je povprečni globalni prihodek,
-
14:10 - 14:12povprečno svetovno premoženje,
-
14:12 - 14:15raslo samo za dva odstotka letno.
-
14:15 - 14:16Enako velja
-
14:16 - 14:18za velike univerzitetne donacije,
-
14:18 - 14:20čim večja je začetna donacija,
-
14:20 - 14:22tem večji je delež donosa.
-
14:22 - 14:24Kaj lahko storimo?
-
14:24 - 14:27Najprej potrebujemo
-
14:27 - 14:28več finančne transparentnosti.
-
14:28 - 14:32Premalo vemo
o globalnih tokovih premoženja, -
14:32 - 14:34zato potrebujemo mednarodni prenos
-
14:34 - 14:35bančnih informacij.
-
14:35 - 14:38Potrebujemo globalni register
finančne lastnine, -
14:38 - 14:41bolj koordinirano obdavčitev premoženja,
-
14:41 - 14:44celo nizek davek na premoženje
-
14:44 - 14:46bo podal informacije,
-
14:46 - 14:49da lahko politike prilagodimo
-
14:49 - 14:51opažanjem.
-
14:51 - 14:52Do neke mere nas boj
-
14:52 - 14:54proti davčnim oazam
-
14:54 - 14:56ter avtomatski prenos informacij
-
14:56 - 14:58silita v to smer.
-
14:58 - 15:01Tudi drugi načini prerazdelitve premoženja
-
15:01 - 15:03so privlačni.
-
15:03 - 15:04Inflacija:
-
15:04 - 15:06lažje je tiskati denar
-
15:06 - 15:08kot pisati davčne zakone,
zato je privlačno, -
15:08 - 15:10a včasih ne vemo,
kaj bi z denarjem. -
15:10 - 15:12V tem je problem.
-
15:12 - 15:14Razlastitev je privlačna.
-
15:14 - 15:17Ko se zdi, da so nekateri prebogati,
jih enostavno razlastite. -
15:17 - 15:19A to ni zelo učinkovit način
-
15:19 - 15:22regulacije toka premoženja.
-
15:22 - 15:24Vojna je še manj učinkovita,
-
15:24 - 15:26zato imam raje progresivno obdavčitev,
-
15:26 - 15:29a seveda bo zgodovina (smeh)
-
15:29 - 15:31izumila svoje načine,
-
15:31 - 15:32ki bodo verjetno vsebovali
-
15:32 - 15:34kombinacijo vsega tega.
-
15:34 - 15:35Hvala.
-
15:35 - 15:39(aplavz)
-
15:39 - 15:44Bruno Giussani: Hvala, Thomas Piketty.
-
15:44 - 15:47Thomas, par stvari bi vas vprašal,
-
15:47 - 15:50odlično obvladate svoje podatke, seveda,
-
15:50 - 15:52a vaša teza je,
-
15:52 - 15:55da je rastoča koncentracija premoženja
-
15:55 - 15:57nekako naravni trend kapitalizma,
-
15:57 - 16:00in če temu pustimo prosto pot,
-
16:00 - 16:03lahko ogrozi sam sistem,
-
16:03 - 16:04zato pravite, da moramo
-
16:04 - 16:07uresničiti politike, ki
prerazdelijo premoženje, -
16:07 - 16:09vključno z
-
16:09 - 16:11progresivno obdavčitvijo, itd.
-
16:11 - 16:13Kako realne so te
-
16:13 - 16:15v trenutnem političnem stanju?
-
16:15 - 16:17Kako verjetno je,
-
16:17 - 16:19da jih bomo izvedli?
-
16:19 - 16:20T. Piketty: Mislim, da če
-
16:20 - 16:21pogledate nazaj skozi čas,
-
16:21 - 16:24je zgodovina prihodkov, premoženja
-
16:24 - 16:25in obdavčitve polna presenečenj.
-
16:25 - 16:30Zato nisem vznesen nad tistimi,
ki vnaprej vedo, -
16:30 - 16:31kaj se bo ali ne bo zgodilo.
-
16:31 - 16:33Pred sto leti
-
16:33 - 16:34so mnogi trdili,
-
16:34 - 16:37da progresivne obdavčitve ne bo,
-
16:37 - 16:39pa je.
-
16:39 - 16:40Še pred petimi leti
-
16:40 - 16:43so mnogi trdili, da je tajnost
-
16:43 - 16:45švicarskih bank večna,
-
16:45 - 16:46da je Švica premočna
-
16:46 - 16:48za preostali svet,
-
16:48 - 16:50pa je bilo za spremembo treba le
-
16:50 - 16:54par sankcij ZDA proti švicarskim bankam,
-
16:54 - 16:57da zdaj gremo proti
večji finančni transparentnosti. -
16:57 - 17:01Zato mislim, da ni tako težko
-
17:01 - 17:04doseči boljše politične koordinacije.
-
17:04 - 17:06Nastala bo pogodba
-
17:06 - 17:09s sodelovanjem polovice svetovnega BDP-ja
-
17:09 - 17:11z ZDA in EU
-
17:11 - 17:13in če polovica BDP-ja ni dovolj
-
17:13 - 17:16za napredek finančne transparentnosti
-
17:16 - 17:20in minimalni davek
na dobiček multinacionalk, -
17:20 - 17:22kaj potem je?
-
17:22 - 17:25Mislim, da to niso tehnične težave.
-
17:25 - 17:27Mislim, da lahko napredujemo,
-
17:27 - 17:30če smo bolj pragmatični do teh stvari,
-
17:30 - 17:32če imamo prave sankcije
-
17:32 - 17:34za tiste, ki izkoriščajo finančne sence.
-
17:34 - 17:36BG: Eden od
-
17:36 - 17:38protiargumentov je,
-
17:38 - 17:39da ekonomska neenakost
-
17:39 - 17:42ni le del kapitalizma,
ampak je eden njegovih motorjev. -
17:42 - 17:45Če z ukrepi manjšamo neenakost
-
17:45 - 17:48in hkrati nižamo rast, denimo.
-
17:48 - 17:49Kaj pravite na to?
-
17:49 - 17:51TP: Mislim, da neenakost
-
17:51 - 17:53sama po sebi ni problem.
-
17:53 - 17:55Do neke mere lahko
-
17:55 - 17:58pomaga inovacijam in rasti.
-
17:58 - 18:00Težava je v stopnji.
-
18:00 - 18:02Ko neenakost postane skrajna,
-
18:02 - 18:05potem ne pripomore k rasti,
-
18:05 - 18:07postane slaba celo zato,
-
18:07 - 18:09ker spodbuja ohranjanje
-
18:09 - 18:11neenakosti skozi čas
-
18:11 - 18:13ter nizko mobilnost.
-
18:13 - 18:17Denimo, koncentracije premoženja,
-
18:17 - 18:19kakršne smo imeli v 19. stoletju
-
18:19 - 18:21in vse do 1. svetovne vojne
-
18:21 - 18:23v vseh evropskih državah,
-
18:23 - 18:25niso pripomogle k rasti.
-
18:25 - 18:27Uničila jih je kombinacija
-
18:27 - 18:30tragičnih dogodkov in političnih sprememb,
-
18:30 - 18:32kar ni preprečilo rasti.
-
18:32 - 18:37Skrajna neenakost lahko škoduje
tudi demokratičnim institucijam, -
18:37 - 18:40če ustvarja zelo neenak dostop
do političnega glasu, -
18:40 - 18:42in vpliv zasebnega denarja
-
18:42 - 18:44v politiki ZDA, je, menim,
-
18:44 - 18:46trenutno skrb vzbujajoč.
-
18:46 - 18:49Ne želimo se vrniti v take skrajnosti,
-
18:49 - 18:52v neenakost pred 1. svetovno vojno.
-
18:52 - 18:55Spodoben delež nacionalnega bogastva
-
18:55 - 18:58v rokah srednjega razreda ni slaba stvar.
-
18:58 - 19:00Pravzaprav koristi
-
19:00 - 19:03tako enakosti kot učinkovitosti.
-
19:03 - 19:04BG: Na začetku sem omenil,
-
19:04 - 19:06da so vašo knjigo kritizirali.
-
19:06 - 19:08Nekatere podatke so kritizirali.
-
19:08 - 19:10Tudi določen izbor podatkov.
-
19:10 - 19:13Obtožili so vas jemanja podatkov,
-
19:13 - 19:15ki so podprli vašo tezo.
Kaj pravite na to? -
19:15 - 19:17TP: Zelo sem vesel,
-
19:17 - 19:19da ta knjiga sproža razpravo.
-
19:19 - 19:23To je eden njenih namenov.
-
19:23 - 19:25Razlog, da sem vse podatke objavil
-
19:25 - 19:27skupaj z natančnimi izračuni
-
19:27 - 19:29je v tem, da omogočim
-
19:29 - 19:31odprto razpravo.
-
19:31 - 19:32Na vsak dvom
-
19:32 - 19:34sem jasno odgovoril.
-
19:34 - 19:38Če bi moral knjigo še enkrat napisati,
-
19:38 - 19:40bi pravzaprav sklenil,
-
19:40 - 19:42da je rast neenakosti premoženja,
-
19:42 - 19:43sploh v ZDA,
-
19:43 - 19:46višja od te, ki je v knjigi.
-
19:46 - 19:49Nedavna študija Saeza in Zucmana
-
19:49 - 19:51z novimi podatki,
-
19:51 - 19:52ki jih tedaj nisem imel, kaže,
-
19:52 - 19:55da je koncentracija premoženja
v ZDA zrasla -
19:55 - 19:57še bolj, kot sem poročal.
-
19:57 - 19:59Še novi podatki bodo prišli.
-
19:59 - 20:02Nekateri bodo kazali drugače.
-
20:02 - 20:05Skoraj tedensko na spletu objavimo
-
20:05 - 20:08posodobljeno serijo baze podatkov
World Top Income -
20:08 - 20:10in to bomo nadaljevali,
-
20:10 - 20:12sploh v hitro rastočih državah,
-
20:12 - 20:15in veselim se vseh, ki želijo prispevati
-
20:15 - 20:18k temu zbiranju podatkov.
-
20:18 - 20:20Seveda se strinjam,
-
20:20 - 20:22da ni dovolj
-
20:22 - 20:24preglednosti o dinamiki premoženja
-
20:24 - 20:26in dober način za boljše podatke
-
20:26 - 20:28bi bil skozi davek na premoženje
-
20:28 - 20:29z nizko začetno stopnjo,
-
20:29 - 20:31da bi se uskladili
-
20:31 - 20:33o tem pomembnem razvoju
-
20:33 - 20:36ter prilagodili politike opažanjem.
-
20:36 - 20:38Davki so vir znanja,
-
20:38 - 20:41to pa zdaj najbolj potrebujemo.
-
20:41 - 20:44BG: Thomas Piketty, najlepša hvala.
-
20:44 - 20:47Hvala vam.
TP: Hvala (aplavz)
- Title:
- Nove misli o kapitalu v 21. stoletju
- Speaker:
- Thomas Piketty
- Description:
-
Francoski ekonomist Thomas Piketty je leta 2014 povzročil pravo senzacijo s svojo knjigo o preprosti in brutalni razlagi ekonomske neenakosti: r > g (kar pomeni, da je delež donosa na kapital v splošnem višji od gospodarske rasti). V tem govoru razloži goro podatkov, s katero je prišel do zaključka, da ekonomska neenakost ni nič novega, a postaja vse hujša, njeni učinki pa morda radikalni.
- Video Language:
- English
- Team:
- closed TED
- Project:
- TEDTalks
- Duration:
- 21:00
Matej Divjak edited Slovenian subtitles for New thoughts on capital in the twenty-first century | ||
Matej Divjak edited Slovenian subtitles for New thoughts on capital in the twenty-first century | ||
Matej Divjak edited Slovenian subtitles for New thoughts on capital in the twenty-first century | ||
Matej Divjak approved Slovenian subtitles for New thoughts on capital in the twenty-first century | ||
Matej Divjak edited Slovenian subtitles for New thoughts on capital in the twenty-first century | ||
Matej Divjak edited Slovenian subtitles for New thoughts on capital in the twenty-first century | ||
Matej Divjak edited Slovenian subtitles for New thoughts on capital in the twenty-first century | ||
Matej Divjak edited Slovenian subtitles for New thoughts on capital in the twenty-first century |