Sveta spolnost, epizoda dva: Skrivna zgodovina človeštva

Naša zgodovina je veliko bolj neverjetna, kot domnevata sodobna znanost ali religija.

Namesto, da bi bili potomci opic ali dveh božansko ustvarjenih ljudi (in incesta njunih otrok), smo rezultat zelo dolgega in počasnega spiralnega cikla – evolucije in devolucije – katerega vzorec vključuje vzpon in padec civilizacij, ki se jih medlo spominjamo v mitih in svetih spisih. Najpomembneje je, da v tej zgodovini izvemo resnico o izvoru našega trpljenja in o tem, kako je to povezano s spolnostjo.

00:00 - Start
03:48 - Skrivna doktrina
09:36 - Evolucija in dimenzije: drevo življenja
14:03 - Evolucija in človeške rase
15:44 - Bogovi stvarniki: Elohim, Prajapatis
20:27 - Androgini iz Hiperboreje
24:16 - Hermafroditi iz Lemurije
27:20 - Prihod spola: delitev spolov
34:57 - Drevo spoznanja in prepovedan sadež
37:40 - Začetek trpljenja: izgon iz raja
44:12 - Atlantida in vesoljni potop

Naučite se več:
https://glorian.org/learn/topics/anthropology
https://glorian.org/learn/topics/love-and-sex

O naši uporabi ključnih izrazov:
Elohim: https://glorian.org/learn/glossary/e/elohim

Knjige za več informacij:
https://glorian.org/books/the-elimination-of-satans-tail
https://glorian.org/books/gnostic-anthropology
https://glorian.org/books/the-narrow-way
https://glorian.org/books/the-perfect-matrimony

Donatorjem, ki so omogočili nastanek videa, se iskreno zahvaljujemo. Njihove žrtve bodo mnogim ljudem pomagale najti nauke, ki lajšajo trpljenje.

Prav tako se želimo zahvaliti stotinam umetnikov, ki so ustvarili vse čudovite slike in glasbo. Brez njihovega talenta in dela tega videa ne bi bilo mogoče narediti.

Posebna zahvala podjetju Bridgeman Images za sodelovanje z Glorianom pri licenciranju slik in fotografij.

#love #spirituality #religion

SVETA SPOLNOST

Epizoda 2
Skrivna zgodovina človeštva

Vsak od nas je rezultat milijard
let evolucije in devolucije.

Milijarde let dejanj in njihovih
posledic so pripeljale do tega trenutka.

Dejanja tistih, ki so živeli pred nami
so nam dala to telo in to življenje.

To je res neverjetno
dragoceno darilo.

Toda kaj počnemo z njim?

Kako naše današnje vedenje ustvarja
posledice za naše otroke in njihove otroke?

Žal je naša situacija zelo huda
in postaja vse bolj grozeča.

Soočamo se s toliko neizmernimi
nevarnostmi, pa vendar se

se sploh ne zavedamo najhujših.

Da bi razumeli realnost našega položaja,
moramo razumeti, kako smo prišli sem.

Šele takrat lahko razumemo kako
lahko resnično spremenimo naša življenja.

Kot je pogosto rečeno, tisti ki
ignorirajo svojo zgodovino, jo

bodo zagotovo ponovili.

Vsak otrok se uči skozi zgodbe.

Očitno je, da otroške zgodbe niso
zgodovinska ali dobesedna dejstva.

So iznajdbe, ki bralcu pomagajo
podzavestno razumeti osnovne resnice.

Miti in verske zgodbe so enaki.

Vse religije in mitološke tradicije
pripovedujejo zgodbe o tem, kako

je bil svet ustvarjen
in zgodbe o naših prednikih.

Toda sodobni ljudje delajo napako, da si
te zgodbe razlagajo dobesedno.

Religije in miti niso dobesedni.

So simbolični in treba si jih
je znati razlagati.

Tako pravi tudi skrivnostna mistična
knjiga judovstva Zohar.

"Zgodbe naukov so pokrivalo naukov.
Gorje tistemu, ki vzame to pokrivalo

za sam nauk".

"So nespametni ljudje, ki ko vidijo
človeka pokritega z lepimi oblačili,

ne gledajo dlje od oblačil. In vendar
je telo tisto, ki daje obleki vrednost in

še bolj dragocena je duša.
Tudi Nauk ima svoje telo in dušo".

"Ljudje preprostega uma ne pazijo na nič
drugega, kot na pokrivalo,

zgodbe naukov, ne poznajo nič drugega in
ne vidijo kaj se skriva pod njimi".

"Dobro obveščeni ne razmišljajo o obleki
[zgodbah], ampak o telesu, ki

ga zgodba pokriva".

"Na koncu modreci mislijo le na dušo, ki je
temelj vsega ostalega in ki je nauk sam."

Verske zgodbe, miti in legende, ki jih vsi
poznajo in si jih razlagajo dobesedno,

ter uporabljajo kot osnovo za svoje dogme
in tradicije, so kot otroške zgodbe.

Niso dobesedna zgodovina, ampak
so simbolične.

Skrivajo nivoje pomenov, ki si jih
javnost nikoli ne bi predstavljala.

Na primer, Grški miti so slavni in o
njihovem pomenu je bilo napisanih

nešteto knjig, vendar nobena ni resnična.

Pravi pomen grških mitov ni bil nikoli
razkrit javnosti.

To prav tako velja za vse
svetovne religije.

Vsi miti in verske zgodbe so simbolični
in ima nivoje skritih pomenov.

V tej seriji bomo le predstavili to temo.

Nemogoče je vključiti vse legende in mite
iz naših številnih tradicij ali se

poglobiti v podrobnosti več
milijard let zgodovine.

Tukaj bomo le pokazali, da se lahko
veliko naučimo.

Tisti, ki se želijo poglobiti v to temo,
bodo našli zelo zanesljiv vodič v

knjigi "Skrivna doktrina" H.P Blavatsky.

Ta neverjetna knjiga iz leta 1888 je
postavila temelje za razvoj 20. stoletja.

Prebudila je zahod k univerzalnim skupnim
koreninam vsega duhovnega znanja.

Bila je tud obposteljno čtivo morda
najpomembnejšega znanstvenega uma

zadnjih stoletij: Alberta Einsteina.

Vse, kar bomo tukaj na kratko orisali je v
celoti dokumentirano v "Skrivni doktrini",

v 20. stoletju pa jo je dopolnil
Samael Aun Weor.

"Sodobna znanost vztraja pri doktrini
evolucije, prav tako človeški razum in

skrivni nauk in idejo potrjujejo
starodavne legende in miti in

tudi sveto pismo, ko se ga bere
med vrsticami".

Sodobna znanost je teoretizirala
časovnico evolucije na podlagi

delčkov fizičnih dokazov.

Vendar se večina naše zgodovine
ni zgodila v fizični materiji.

Evolucija se ne začne in ne
konča v fizičnem svetu.

Pravzaprav je fizični svet preprosto
zunanja lupina, tanka koža.

To je najbolj površen vidik evolucije.

Življenje se pojavi iz daleč bolj
oddaljenih globin.

Drevo življenja simbolizira zakone
narave in ima veliko nivojev pomena.

Je skrivna osnova zahodnih religij.

Za namen te razlage ga lahko
obravnavamo kot plasti gostote.

Obstoj izhaja iz izvornega abstraktnega
prostora in se postopoma zgosti kot snov,

energija in zavest v plasteh naraščajoče
gostote, ki jim lahko rečemo dimenzije.

To odvijanje poteka v ciklih.

Razširi se navzven, se nekoliko
razvije in nato umakne.

Je kot naš dih ali srčni utrip.

Pojavi se in nato umakne.

Ta cikel se ponavlja in ponavlja v časovnih
okvirih, ki so resnično nepredstavljivi.

Z vsako širitvijo seže dlje.

V ogromnih obdobjih se plasti narave
postopoma zgostijo, dokler se na

koncu ne izkristalizira fizični svet.

Tukaj in zdaj obstaja veliko nivojev
narave, ki so subtilnejši od fizičnega

nivoja, a jih z našimi fizičnimi čutili
ne zaznavamo.

Nekatere od teh nivojev lahko medlo
doživimo, ko sanjamo.

Toda na žalost sanjamo brez zavedanja.

Teh svetov se ne zavedamo, čeprav v
njih obstajamo tukaj in zdaj.

V našem trenutnem stanju smo omejeni
s svojimi fizičnimi čutili, ki razkrivajo le

zunanjo lupino ali površino veliko
globljih dogodkov, ki izhajajo iz bolj

subtilnih nivojev narave.

Da bi to lažje razumeli, lahko opazujemo
osebo in vidimo njen izraz, ne moremo

pa zaznati vzroka (tega
izraza na obrazu).

Ta izraz na njihovem fizičnem telesu je
posledica tega, kar se dogaja v njihovi

notranjosti, njihovih misli, čustev in
notranjih občutkov.

Naši fizični čuti ne morejo zaznati
teh nivojev narave.

Vse, kar zaznavamo v fizičnem svetu je
posledica tega, kar se je že zgodilo

v notranjih svetovih, v subtilnih nivojih
narave.

Zato lahko sanjamo o stvareh, ki se
kasneje zgodijo.

Vse v fizičnem svetu je bilo najprej v
subtilnih svetovih.

To vključuje našo človeško raso.

Naša evolucija se je začela v
notranjih svetovih.

Nismo prva človeška rasa na tem planetu.
Ne bomo zadnja.

Pred nami so bile štiri velike
civilizacije.

Naši najstarejši sveti spisi simbolizirajo
naše prednike

v vsaki tradiciji drugače.

Ko pa enkrat poznate namige, lahko
vidite, da vsi pripovedujejo isto zgodbo.

naša civilizacija

naši predniki

Pred milijardami let je na subtilnih
ravneh narave obstajala rasa, ki je

imela brezoblična telesa iz svetlobe.

Zaradi preostale karme iz prejšnjih
obdobij so se ta bitja morala spustiti

v nižje oblike.

Začeli so naseljevati telesa oblike.

prva koreninska rasa
POLARIS
pred 2-3 milijarde let

Pred milijardami let, ko je bila zemlja
še v nastajanju, so se subtilne oblike

v notranjih dimenzijah počasi
kristalizirale na fizično raven.

"Zemlja pa je bila pusta in prazna,
tema se je razprostirala nad globinami

in duh Božji [prve dobe] je vel nad
vodami."
(geneza)

Naše mitologije opisujejo prvobitne
titane, velike bogove in boginje

starodavnih časov.

Ti miti, kot sta Avalon in Tuath de,
predstavljajo starodavno raso Polaris.

Njihove dežele so bile zapisane kot
Thule, Tula, Aztlan, Avalon, Asgard in

pod mnogimi drugimi imeni.

"Ta 'sveta dežela'... je edina, katere
usoda je, da traja od začetka do konca.

Je zibelka prvega človeka in bivališče
zadnjega božanskega smrtnika."
HP Blavatsky, Skrivna doktrina (1888)

Danes je fizični del teh dežel pod
severnim ledom.

Polarna rasa je bila napol eterična,
napol fizična.

Bili so zelo lepi, z bogato črno barvo
in niso imeli spola ali rase.

Bili so polni vrlin, modrosti in
inteligence.

Njihova telesa so bila ogromna, a
subtilna, amorfna, nekoliko podobna

amebi ali celici.

V budističnih tekstih Abhidharma je
opisano, da so imeli telesa iz svetlobe,

ki niso bila omejena z zakoni
fizičnega sveta.

Lahko so se poljubno raztegnili ali
zmanjšali.

Njihov namen je bil postaviti temelje
za življenje na temu planetu in ga

voditi milijarde let.

V starodavnih spisih imajo veliko
imen in simboličnih predstavitev.

Indijski sveti spisi jih imenujejo
Prajapatis, samorojeni.

V Svetem pismu se imenujejo Elohim.

prva korenska rasa
POLARIS
prajapatis: "samorojeni"
elohim: "bog-boginja"

Prva koreninska rasa je bila božansko
človeštvo, rasa bogov.

Obstajajo še danes, vendar na
subtilnem nivoju narave.

Polarna rasa ni imela spola.

Bili so androgeni, moški-ženska in
razmnoževali so se s fisiparoznim

nespolnim razmnoževanjem. Preprosto so
razdelili svoje telo in ustvarili novo.

Tako kot današnje celice nimajo spola in
se razmnožujejo nespolno z cepitvijo,

tako so se razmnoževali naši davni
predniki in tako je nastalo naše telo.

Starodavni miti o bogovih stvarnikih
predstavljajo polarno raso.

Globoko znotraj subtilnih ravni narave
že milijarde let vodijo evolucijo

življenja na tem planetu.

Torej, ko je bil pravi čas, so z strašnim
trudom izvedli velike podvige kreacije,

da bi sprožili nov cikel evolucije,
novo raso človeških bitij.

Skozi milijone let evolucije so Elohimi
(bogovi in boginje) vodili razvoj nove

rase v nekoliko bolj zgoščeni obliki
(telesih).

Imenujemo jih Hiperborejci.

druga korenska rasa
HIPERBOREJA
pred približno 400 milijoni let

Fizični del nekaterih njihovih dežel še
danes obstaja v severni Evropi in Aziji.

Hiperborejci so bili manjši od polarne rase,
a še vedno ogromni v primerjavi z nami.

Njihova telesa so bila nekoliko gostejša,
kot telesa polarne rase, vendar

še vedno niso bila popolnoma fizična.

V Svetem pismu je to predstavljeno z
drugačnim nivojem svetlobe.

"In Elohim [prve dobe] je rekel,
Naj bo svetloba in bila je svetloba."
(geneza)

Prav tako so bili androgeni,
moški-ženska v enem bitju,

vendar so se po potrebi lahko
manifestirali kot moški ali kot ženske.

Hiperborejci so se razmnoževali z brstenjem,
tako da so na sebi vzklili novo telo.

V mnogih milijonih let so Hiperborejci
evolvirali in devolvirali.

Njihova civilizacija je imela stopnje,
tako kot kot jih ima tudi vsak dan:

zora, opoldne, sončni zahod in polnoč.

To so štiri dobe: zlata doba, srebrna
doba, bronasta doba in železna doba.

Štiri stopnje v življenju česar koli.

Stopnje evolucije in devolucije.

V svoji železni dobi so nekateri
Hiperborejci začeli devolvirati in

kazati znake lastnega interesa,
sebičnosti.

Skozi milijone let je ta lastni interes
povzročil, da so nekateri Hiperborejci

vedno bolj degenerirali.

Začeli so kazati lastnosti nižjih
kraljestev narave, živali.

Sčasoma so devolvirali v oblike podobne
primatom, in ta devolucija se je

nadaljevala vse do danes.

Fizična telesa sodobnih primatov so
devolucijske oblike, ki so se začele

v hiperborejski dobi.

In tiste stare kosti živalskih ljudi,
za katere znanstveniki pravijo,

da so naši predniki, so pravzaprav
ostanki degeneriranih Hiperborejcev.

Ob koncu hiperborejske dobe je
bilo nasilje in tema.

Hiperborejsko raso so uničili orkani.

Izbrana skupina njih je bila rešena, da
bi postavili temelje za novo dobo razvoja.

Elohim [prve dobe] je rekel: "Vode pod
nebom naj se zberejo na en kraj in prikaže

naj se kopno!"
(Geneza)

tretja korenska rasa
LEMURIJA
pred približno 250 milijoni let

Kontinent Lemurija ali Mu je bila
prva suha dežela na Zemlji.

To je bilo takrat, ko se je fizična raven
popolnoma kristalizirala.

V Svetem pismu se imenuje raj.

Ta starodavna celina je bila v
Tihem oceanu.

Ostanke te civilizacije je mogoče najti po
vsem Pacifiku, kot sta Velikonočni

otok in Avstralija.

Lemurijci so bili manjši od Hiperborejcev,
a v primerjavi z nami velikani.

Povprečna življenska doba Lemurijcev
je bila 1500 let.

Govorili so iz oči v oči z bogovi,
Elohimi.

Lemurijci so lahko videli vse dimenzije
narave.

Poznali so svoj namen in svojo prihodnost.

Niso imeli bolečine ob smrti ali rojstvu.

Po 150.000 letih evolucije so Lemurijci
dosegli stopnjo civilizacije, do katere

smo danes še zelo oddaljeni.

Imeli so leteče ladje in čolne, ki jih je
poganjala atomska energija.

Uporabljali so jedrsko energijo.

Imeli so vesoljske ladje, ki so jim
omogočale potovanja na druge svetove.

"In reče Elohim [prve dobe]: Naredimo
človeka po svoji podobi,

ki nam bodi sličen..."
(geneza)

"[androgeni] Elohim je ustvaril [novo raso
preko evolucije] po svoji [androgeni] podobi,

po Božji podobi jo je ustvaril,
moškega in žensko je ustvaril."
(geneza)

Prvi Lemurci so bili hermafroditi.

Hermafrodit ima moški in ženski spolni
organ in razmnožuje vrsto sam nespolno,

tako da eno jajčece oplodi z
eno semenčico.

Nato so v milijonih letih evolucije
Elohimi vodili delitev spolov.

Skozi postopno evolucijo so se lemurijski
otroci začeli rojevati z enim spolnim

organom bolj poudarjenim kot drugim.

To je postajalo vse pogostejše, dokler se
na koncu otroci niso rojevali z jasnim

spolom, kot moški ali ženska.

To se ni zgodilo iz enega dneva v drugega.

Delitev spolov je trajala milijone let.

Ločitev Adama in Eve v Svetem pismu
simbolizira delitev na spol, ki se je

zgodila v Lemurijski dobi.

To je povzeto v razvoju vsakega
današnjega fetusa.

Sprva plod nima spola.

Nato pride trenutek, ko se plod
razvije v moški ali ženski spol.

Zato imajo današnji moški
inertne bradavice.

Zato imajo današnje ženske klitoris,
ki je atrofiran penis.

Naša današnja fizična telesa imajo
ostanke naše davne preteklosti, ko

so bili ljudje hermafroditi.

Jasno, enkrat ko sta bila spola razdeljena
je bilo spolno sodelovanje potrebno za

razmnoževanje vrste.

Pri ženskem spolu je menstruacija
ostala, jajčece pa je bilo neoplojeno.

Sodelovanje moškega spola je bilo nujno
za oploditev jajčeca in razmnoževanje vrste.

Vse to je bilo v skladu z načrti Elohimov
[bogovi in boginje].

Sprva je bilo spolno sodelovanje moškega
in ženske sveti dogodek, namenjen le

razmnoževanju, ki so ga izvajali le v
posebnih časih leta in samo v templjih

pod vodstvom Elohimov.

To je izvor tradicije medenih tednov,
posebnega potovanja za zakonca,

na katerem pričneta z razmnoževanjem.

Takrat je bil spolni akt dejanje molitve
in ni bilo poželenja ali orgazma.

Par se je spolno združil v templju in
ostal tako, osredotočen na

molitev in meditacijo.

Elohim je vodil eno semenčico od
moškega do jajčeca v telesu ženske.

Lemurijci so izvajali "brezmadežno
spočetje", razmnoževanje brez orgazma.

Torej, kot lahko vidite, se je od rase
do rase, preko miljard let

spolno razmnoževanje razvijalo.

Polarna rasa se je razvila tako, da se je
razmnoževala s fisiporozno nespolno

generacijo, z delitvijo.

Hiperborejci so se razvili tako, da so se
razmnoževali z nespolnim brstenjem.

Lemurijci so evolvirali iz razmnoževanja
preko brstenja, nato razmnoževanja s

pomočjo jajca in nato razmnoževanja
s spolnim sodelovanjem.

Skozi te korenske rase se je milijarde
let človeštvo razvijalo s spolno

čistostjo in se približevalo kritičnemu
koraku, priložnosti, da sami postanejo

Elohimi, bogovi in ​​boginje.

Za nadaljnji razvoj človeštva so Elohimi
potrebovali, da se Lemurijci popolnoma

kristalizirajo v fizičnem svetu.

Njihova fizična telesa so bila
pripravljena, vendar njihova zavest ni

bila popolnoma ovita v njihovih
fizičnih telesih.

Bili so tako predani božanstvu in tako
čisti, tako nedolžni, da niso hoteli

iti v fizični svet.

Fizični svet so lahko le
megleno zaznavali.

V nekem smislu je bila njihova
percepcija kot nasprotje naše.

Mi notranje svetove zaznavamo
le medlo, na primer v sanjah.

Pri njih je bilo ravno obratno.

Fizični svet je bil zatemnjen.
Bil je zaznaven, a nezanimiv.

Ljubili so božansko luč, ki so
jo zaznavali s svojimi boljšimi čutili.

Želeli so videti božanstvo,
ne fizičnega sveta.

Bili so torej na nekakšni meji med
subtilnim svetom četrte dimenzije in

konkretnim svetom fizične dimenzije, ter
niso želeli nadaljevati svojega

razvoja v fizični svet.

Zato so Elohimi vodili evolucijo lemurijskih
teles tako, da so razvili poseben organ

za privabljanje zavesti k
fizičnim občutkom.

V ezoteriki se ta organ imenuje
kundabufer.

Bil je na dnu hrbtenice in je tvoril rep.

Ta dogodek se odraža v
razvoju zarodka.

Za kratek čas ima človeški zarodek rep.

To je rekapitulacija naše davne
preteklosti.

Z repom na telesu so Lemurijci svojo
pozornost dokončno usmerili k fizičnosti

in skozi milijone let je njihova zavest
postala popolnoma fiksna v fizičnih

telesih in s tem v fizičnem svetu.

Ko ta rep ni bil več potreben, so Elohimi
vodili naravo, da ga je odstranila in čez

čas je bil opuščen iz fizičnih
teles Lemurijcev.

Še vedno imamo ostanek repa na dnu
hrbtenice, imenuje se trtica.

Na žalost je bil ta rep v uporabi
malo predolgo.

V naši psihi je pustil senco:
fasciniranost nad fizičnimi občutki.

V zahodnih svetih spisih Adam in
Eva simbolizirata lemurijansko človeštvo.

Mit pravi, da je Evo kača mamila naj poje
prepovedan sadež z drevesa spoznanja.

"...le z drevesa spoznanja dobrega [čistost]
in hudega [nečistost] nikar ne jej! Kajti na

dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl..."
(geneza)

Drevo spoznanja je prav tako simbolično.

Njegov pravi pomen je namigovan
v svetih spisih.

"Adam je spoznal svojo ženo Evo. Spočela
je in rodila Kajna..."
(geneza)

"Angel ji je rekel...
Glej, spočela boš in rodila sina,

in daj mu ime Jezus [odrešenik]
Marija pa je rekla angelu: Kako se

bo to zgodilo, ko ne poznam moža?.."
(luka)

Hebrejska beseda da'ath [דעת] nakazuje
seksualno znanje.

Na žalost so bili sveti spisi o tem
slabo prevedeni, da bi uveljavili

dogmatično filozofijo, ki javnost
uči o tako imenovanem "dobrem in zlu".

Mitološko, simbolično drevo spoznanja
prikriva skrivni nauk o seksu.

Towb [טוב] pomeni "čisto, dobro,
etično, sladko."

Rah [רע] pomeni "onesnaženje,
nečistost, hudobija."

To so polarnosti spolnega delovanja
in potencialni rezultati spolnosti.

Obstaja čista etična oblika spolnega
sodelovanja in obstaja nečista,

onesnažena oblika spolnosti.

Čista oblika lahko ustvari Elohima,
Budo, mojstra.

Nečista oblika ustvarja hudiče, pošasti,
bolečino in trpljenje.

To je tisto, kar je bilo skrito, kajti
znanje je moč in seksualno

znanje je zelo nevarno.

Skozi milijarde let so se naši predniki
razvijali, da bi dosegli spolno

sodelovanje in Elohimi so jih pripravljali,
da bi uporabljali seks na čist način,

ki temelji na pristni ljubezni, da bi
razvili svojo zavest, da bi človeštvo

lahko postalo Elohim in vstopilo v
višja kraljestva narave.

Toda Lemurijce je mikal užitek.

Medtem ko so bili stran od templjev,
so moški, ki so hrepeneli po združitvi

z ženskami, te skušali s svojimi
simboličnimi kačami, njihovimi spolovili

in ženske, ki so okusile ta užitek,
so želele več.

Očitno je, da je zgodba o Adamu in Evi
simbolična in očitno je, da govori o

seksu, a tega človeštvo nikoli
ni razumelo.

Zdaj boste to razumeli.

Skušnjava Adama in Eve simbolizira
vse starodavne Lemurijce, ki so

pričenjali imeti spolne odnose
zunaj templjev.

Skušali so jih lastni umi in užitek,
na koncu pa so odkrili orgazem.

Orgazem se zgodi, ko je telo preobremenjeno
s spolno močjo in je ne more nadzorovati.

Orgazem je kratek stik, ki izžene
vso nakopičeno moč.

Orgazem je simboliziran z
prepovedanim sadežem.

Prepovedan je, ker spolna moč ustvarja
življenje tako navzven kot duhovno.

Spolna moč je gorivo za zavest,
"živa voda", ki ustvarja večno življenje.

Zato resni praktiki v vseh religijah
ohranjajo svojo spolno moč.

Ko jeste prepovedan sadež,
zapravljate svojo spolno moč,

namesto da bi jo uporabili za
predvideni namen, razvoj človeške duše.

Ko se spolna moč prek orgazma izloči,
izgubi, je zavest oslabljena.

Z orgazmom so Lemurijci izločili
spolno moč, ki jim je dajala lepoto,

duhovne moči in čistost.

Tako so se izrodili.

Zaradi želje po užitku je to starodavno
človeštvo onesnažilo spolni akt.

Namesto da bi drevo spoznanja vodilo k
dobremu, k čistosti, je vodilo k

oskrunitvi, nečistosti.

Pred to napako so bili čisti, srečni in
nedolžni, ter so poznali božanstvo

iz oči v oči.

Potem ko so spolni akt onesnažili z
orgazmom, so odkrili sram, strah

in nezadovoljstvo.

Izgubili so stik z božanstvom.

Odkrili so bolečino, občutek
nepovezanosti z božanstvom in

nepovezanosti z drugimi.

Raj, "sreča" je bil izgubljen.

V mitu o Adamu in Evi, ko sta bila izgnana
iz raja, to predstavlja, kako je lemursko

človeštvo v celoti vstopilo
v fizični svet.

To naj bi se zgodilo v vsakem primeru,
a s tem, da naj bi ohranili zavest o

notranjih svetovih.

Težava je bila v tem, da so jedli
prepovedan sadež.

Lemurijci so torej namesto zavestnega
vstopa v fizični svet vstopili skozi

predajanjem užitku, s posledicami, ki
izhajajo iz tega:

trpljenje, bolečina in nezavest.

Lemurijci so izgubili sposobnost
videti višje dimenzije.

Izgubili so sposobnost videti bogove,
Elohime.

Izgubili so svojo lepoto in nedolžnost
in se namesto tega popolnoma

izkristalizirali v fizični svet, padli,
izgnani iz raja.

To se je prav tako zgodilo skozi
daljše časovno obdobje.

Ne iz enega dneva v drugega.

Kasneje, ker so izgubili svoje moči, so si
jih prizadevali povrniti na sebičen način.

Svoje obrede in duhovno znanje so začeli
uporabljati sebično, kar to spremeni

v črno magijo.

V zadnjih dneh Lemurije se je črna
magija razširila povsod.

Lemurijci so devolvirali v vojskujoča se
plemena in v svojem ponosu in jezi

drug proti drugemu sprožili
atomsko orožje.

10.000 let so potresi uničevali kontinent
Lemurije in ga celega vrgli na dno oceana.

Danes je ostalo le še nekaj sledi.

V zadnjem trenutku je bila izbrana
skupina Lemurijcev rešena, kot

semena za razvoj nove dobe.

Elohimi so se pogumno borili, da bi
posadili ta semena in so veliko žrtvovali,

da bi se nova civilizacija dvignila višje,
vendar se posledicam padca iz raja

ni bilo mogoče izogniti.

In tako se je cikel evolucije in
devolucije pričel znova.

četrta korenska rasa
ATLANTIS
pred približno 60 milijoni let

Atlantidsko človeštvo je bila naslednja
velika civilizacija starodavnih časov,

še vedno pred milijoni let.

Na začetku, v svoji zlati dobi, je bila
civilizacija Atlantide čudovita.

Pravo in etika sta bila spoštovana
kot nekaj svetega.

Ljubezen in seks sta veljala za sveto in
spolni akt se je izvajal samo za

razmnoževanje vrste.

Tudi prebivalci Atlantide so imeli veliko
naprednejšo tehnologijo od naše.

Potovali so na druge planete.

Združevali so znanost z duhovno močjo.

Znali so umestiti zavest živih bitij v
humanoidne, androidne robote,

da so jim služili.

Znali so degravitirati karkoli, kar je
naredilo premikanje ogromnih

predmetov enostavno.

Imeli so čudovite religije.

Vsa religiozna učenja Inkov, Majev,
Aztekov, Grkov, Feničanov,

Skandinavcev in Hindujcev izvirajo
iz Atlantide.

Bogovi in ​​boginje teh tradicij so bili
junaki, kralji in kraljice Atlantide.

Atlantijci so dosegli najvišjo točko
civilizacije, kulture in znanja

v naši zgodovini.

Nato pa so se morali Atlantidi na
vrhuncu krize, potrebne za razvoj

človeštva, soočiti s skušnjavo
drevesa spoznanja.

Atlantijci so bili skušani z prepovedanim
sadežem in večina je padla.

Potem se je človeštvo razvejalo na dve
nasprotujoči si poti, na čisto in nečisto.

Čisti so ohranili svojo spolno moč.

Zavrnili so orgazem, da bi pridobili nekaj
boljšega: duhovni ogenj in

krepitev svoje zavesti.

Nečisti so spodbujali orgazem.

Iskali so užitek in moč, njihov
vpliv pa se je hitro širil.

Posledično se je devolucija
Atlantijcev pospešila.

Seks je postal orodje za užitek in moč.

Atlantijci so imeli orgije.

Mešali so seks z magijo in razvili okus
za poželenje, ponos, jezo in zavist.

Fizična telesa Atlantijcev so bila manjša
od teles Lemurijcev in

niso živeli tako dolgo.

Če so Lemurijci živeli od 1200 do 1500
let, so Atlantijci živeli le 600 do 700 let.

Da bi podaljšali lepoto in življenjsko
dobo bogatih in močnih, so Atlantijci

začeli presajati žleze in hormone revnih.

Presajali so srca, ledvice in
celo možgane.

Posledično je lahko Atlantijec ostal živ več
stoletij dlje od običajne življenjske dobe

in šel skozi številna telesa brez
prekinitve.

Tudi njihovi čuti so bili manj močni kot
pri Lemurijcih in sčasoma se je zaradi

številnih zlorab njihovo zaznavanje
še poslabšalo.

Izgubili so percepcijo višjih svetov
in izgubili so percepcijo bogov.

V svojem ponosu in želji po povrnitvi
svojih duhovnih moči so obudili črno

magijo iz preteklosti in jo razvili, da je
postala močnejša.

Skratka, Atlantijci so devolvirali
veliko bolj od Lemurijcev.

"Gospod pa je videl, da na zemlji narašča
človekova [seksualna nečistoča]

in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca
ves dan le hudobno [seksualna nečistoča]".
(geneza)

Tisti, ki so bili na čisti poti, so jih
opozarjali, da se bliža konec njihove

civilizacije, a Atlantijci so se jim
smejali in posmehovali.

V svoji železni dobi so Atlantijci
devolvirali v vrsto tako hudih vojn,

da se jih še danes spominjamo
v Mahabharati.

Ta niz vojn je trajal več sto tisoč let
in je privedel do uporabe nuklearnega

orožja, kar je sprožilo ogromne potrese.

Prvi je bil pred 800.000 leti.

Drugi je bil pred 200.000 leti.

Tretji in zadnji, tisti, ki je dokončno
uničil Atlantido, se je zgodil pred

približno 11.000 leti in je sprožil potop,
ki je popolnoma potopil ostanke

Atlantske civilizacije.

V tistem zadnjem trenutku je bila izbrana
skupina Atlantijcev iz čiste poti rešena,

natanko tako kot se je zgodilo
s prejšnjimi rasami.

Kulture po vsem svetu se tega dogodka
spominjajo v zgodbah o Noetu, Vaivasvati,

Utnapaštimu, Deukalionu in v
stotinah drugih.

Zgodbah, ki simbolizirajo, kako je peščica
čistih Atlantijcev pobegnila, da bi se

pripravila na kreacijo naslednje
civilizacije:

nas, sodobnega človeštva.

naslednja epizoda:
SEKSUALNA REVOLUCIJA

BERITE KNJIGE
glorian.org

Ta video so omogočile donacije
gledalcev, kot ste vi.
Vsak prispevek pomaga.

ljubezen je največja religija