-
ZGODBA O REČEH
-
Imate doma kaj taknega? Jaz sem postala e prav zasvojena z mojim.
-
Pravzaprav sem postala obsedena z vsemi rečmi, ki jih imam.
-
Ste se kdaj vpraali, od kod vse te reči pridejo in kam grejo, ko jih odvremo?
-
Nisem se mogla nehati spraevati o tem.
-
Zato sem se pozanimala.
-
V učbenikih sem torej prebrala, da gredo te "reči" skozi sistem:
-
Od črpanja virov, produkcije,
-
distribucije in porabe do zavrenja.
-
Vsemu temu skupaj rečemo ekonomija materialov.
-
No, v zadevo sem se e bolj poglobila.
-
Pravzaprav sem preivela deset let s potovanji po svetu,
-
da bi videla, od kod stvari pridejo in kam grejo.
-
In veste, kaj sem ugotovila?
-
Tole - ni vsa resnica.
-
Tej razlagi manjka marsikaj.
-
Najprej: Ta sistem se kae, kot da je vse v redu.
-
Ni problema!
-
A resnica je takna, da gre za sistem v krizi.
-
In razlog za to je v tem,
-
da gre za linearni sistem,
-
mi pa ivimo na omejenem planetu,
-
linearnega sistema pa se na omejenem planetu ne more iti v neskončnost.
-
Vsak korak v tej verigi
-
je povezan z resničnim svetom.
-
V resničnem ivljenju se vse skupaj ne dogaja kot na nepopisanem listu,
-
ampak je vse skupaj povezano z drubami,
-
kulturami, različnimi gospodarstvi, okoljem...
-
Povsod pa se sistem srečuje z omejitvami,
-
ki pa jih tule ne vidimo zaradi pomanjklivosti diagrama.
-
Poglejmo e enkrat diagram in preverimo,
kaj pravzaprav manjka.
-
Ena najpomembnejih stvari, ki jih v prikazu ni, so ljudje.
-
Da, ljudje.
-
Ljudje ivijo in delajo vzdol celotne verige.
-
In nekateri v tem sistemu pomenijo malo več kot drugi,
-
nekateri imajo malo več besede.
-
Kdo so to?
-
Začnimo z vlado.
-
Prijatelj mi je svetoval, naj za prikaz vlade uporabim tank.
-
To bi bilo pravilno za mnoge drave, vedno bolj pa tudi za nao.
-
V končni fazi se več kot 50% davkov,
ki gredo neposredno federaciji, porabi za potrebe vojse.
-
A za simbol, ki predstavlja vlado, sem uporabila človeka,
-
saj verjamem v vizijo,
-
da bi vlada morala biti iz ljudstva, z ljudstvom
in za ljudstvo.
-
Naloga vlade je, da pazi in skrbi za nas.
-
To je njihova naloga.
-
Potem - tu so e korporacije.
-
Korporacije so prikazane večje z namenom,
-
namreč zato, ker so pač večje od vlade.
-
Med stotimi največjimi gospodarstvi na svetu
-
je 51 korporacij.
-
In medtem ko korporacije rastejo v velikosti in moči,
-
pa vidimo pri vladah neke spremembe,
-
saj jih namreč vedno bolj skrbi,
da bi zadovoljili tele debele strice,
-
ne pa nas.
-
Dobro, poglejmo, kaj e manjka na tem prikazu.
-
Začnimo s pridobivanjem materialov,
-
ki je zgolj lep izraz za izkoričanje naravnih virov,
-
ki pa je spet zgolj lep izraz za uničenje planeta.
-
Tole zgleda takole:
-
Posekamo gozdove, raztrelimo gore, da iz njih dobimo kovine,
-
porabimo vso vodo in iztrebimo ivali.
-
Tu torej trčimo ob prvo omejitev.
-
Zmanjkuje nam virov.
-
Uporabljamo preveč reči.
-
Vem, da je to teko posluati,
a tako pač je;
-
s tem se moramo spoprijeti.
-
Zgolj v zadnjih nekaj desetletjih
-
je bila porabljena kar ena tretjina povrin naravnih virov.
Zdaj jih več ni.
-
Na svet miniramo, sekamo in sesuvamo s takno hitrostjo,
-
da s tem spodkopavamo e samo zmonost,
da bi tu lahko sploh iveli.
-
V ZDA, kjer ivim,
-
so nam ostali manj kot 4% prvotnih gozdnih povrin.
-
40% vodnih virov ni več pitnih.
-
Na problem pa ni samo ta,
da uporabljamo preveč stvari,
-
ampak porabljamo več kot nam pripada.
-
Naa populacija predstavlja 5% svetovne,
-
porabljamo pa 30% svetovnih virov.
-
Prav tako ustvarjamo 30% odpadkov na svetu.
-
Če bi vsak na svetu porabil toliko kot dravljan ZDA,
-
bi potrebovali od tri do pet planetov,
-
imamo pa le enega.
-
Odziv moje drave na to omejitev
-
je preprosto v tem, da izkoriča zaloge na drugih koncih sveta.
-
Namreč - iz tretjega sveta.
-
Ta je, kakor bi nekateri rekli, drug izraz za nae "stvari"
-
ki so se bogve kako znale na ozemlju,
ki ni nae.
-
Kako torej to izgleda?
Čisto enako;
-
uničevanje okolja.
-
75% svetovnega ribolova je danes
-
taknega, ki dosega ali presega naravne zmogljivosti.
-
80% prvotnih gozdnih povrin na svetu ni več.
-
Zgolj v porečju Amazonke izgubimo 2000 dreves na minuto.
-
To je toliko kot 7 nogometnih igrič na minuto.
-
Kaj pa ljudje, ki tu ivijo?
-
No, če naj verjamemo temle stricem,
-
ti viri niso last tamkajnjih ljudi,
-
četudi tam ivijo e več generacij.
-
Oni pač niso lastniki produkcijskih sredstev
-
in ne kupujejo kaj dosti.
-
V tem sistemu pa - če nima ali če ne kupuje na veliko,
-
ne pomeni nič.
-
Naprej: Surovine gredo v predelavo.
-
Tu pa porabljamo energijo,
-
da strupene kemikalije zmeamo z naravnimi viri
-
da lahko izdelamo strupene oporečne produkte.
-
Na trgu je danes v uporabi preko 100.000 sintetičnih kemikalij
-
in le za pečico od teh so bili opravljeni poskusi
glede učinkov na zdravje,
-
nobena pa ni bila testirana glede
vplivov na sinergijo v okolju.
-
To pomeni, da ko se srečujemo z vsemi kemikalijami,
ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni,
-
sploh ne poznamo vseh vplivov na zdravje
in okolje.
-
Vemo pa nekaj:
-
Strupene snovi not,
strupene snovi ven.
-
Dokler bomo v nao industrijsko proizvodnjo vključevali strupene snovi,
-
bomo prek stvari, ki jih prinaamo
domov, v ole,
-
ter delovna okolja zastrupljali na vsakdan.
-
In navsezadnje - zastrupljali
naa telesa!
-
Kot na primer B.F.R - Bromirani uničevalci ognja;
-
gre za kemikalije, ki naredijo stvari bolj
ognjevarne,
-
a so super-strupene.
-
Tu so nevro-strupi, torej strupi, ki vplivajo
na mogane,
-
Kaj nam vendar je, da sploh uporabljamo
takne strupe?
-
Pa vendar jih vključujemo v nae računalnike
in aparate,
-
sedene garniture, celo blazine za spanje!
-
Pravzaprav, ko izdelujemo blazine,
-
jih pomočimo v nevro-strup,
-
ter jih prinesemo domov ter nanje poloimo
glave in spimo na njih osem ur na dan?
-
Ne vem, ampak meni se zdi, da bi se v
tej dravi s toliko potenciala
-
lahko domislili bolje reitve za preprečitev
nočnega vnetja naih glav.
-
Ti strupi sestavljajo nao prehransko verigo
-
ter se nabirajo v naih telesih.
-
Veste, katera hrana iz vrha nae prehranske verige
vsebuje največ najrazličnejih strupov?
-
Mleko za dojenje.
-
To pomeni, da smo dosegli točko,
kjer najmanji člani nae drube,
-
to so nai dojenčki,
-
dobivajo največjo ivljenjsko dozo strupenih kemikalij
-
prek mleka iz prsi njihovih mater.
-
Mar ni to zares neverjeten prestopek?
-
Dojenje mora biti najbolj temeljen
način človekega hranjenja.
-
Moralo bi biti posvečeno in varno.
-
Dojenje je seveda e vedno najbolje
in matere naj e vedno dojijo,
-
a morali bi ga začititi.
-
Oni bi ga morali začititi.
-
Pa sem e mislila, da jih skrbi za nas.
-
Seveda pa so tisti, ki plačajo največjo
ceno zastrupljanja,
-
delavci v tovarnah.
-
Mnoge od njih so enske v
reproduktivnih letih,
-
ki delajo z reprodukcijskimi strupi,
-
ogljikovimi spojinami in drugimi kemikalijami.
-
Zdaj pa vas vpraam:
-
Kakna mora biti enska v
reproduktivnih letih,
-
da bi si elela delati v tovarni z reprodukcijskimi strupi,
-
če ni to enska, ki nima druge monosti?
-
In to je ena od cvetk tega sistema:
-
Erozija lokalnih okolj in gospodarstev tu
-
zagotavlja nenehno zalogo ljudi, ki "nimajo druge monosti".
-
Na globalni ravni se 200.000 ljudi na dan
-
selijo iz okolij, ki so jih preskrbovala e generacije,
-
v mesta.
-
Mnogi od njih v "slume",
-
v iskanju dela, ne glede na to,
kako zdravju nevarno bi to delo lahko bilo.
-
Vidite, da torej niso samo viri tisti,
ki jih zapravljamo v tej verigi,
-
ampak prav tako ljudje.
-
Uničujejo se po cele skupnosti.
-
Da, strup noter,
strup ven.
-
Mnogo strupov zapusti tovarne v produktih,
-
a e več je izvrenih preko stranskih produktov -
onesnaenja.
-
In gre za veliko onesnaevanja.
-
V ZDA so priznali, da izpustijo več kot 2 milijona ton strupenih kemikaliij letno.
-
Verjetno pa e več, kajti to je le tevilka, ki so jo priznali.
-
To je torej nova omejitev.
-
Kdo si namreč eli vohati in gledati 2 milijona ton kemičnih odpadkov letno?
-
Kaj so torej storili?
-
Premaknili so umazane tovarne na drugo stran oceana
-
ter začeli onesnaevati tujo zemljo.
-
A, presenečenje!
-
Velik del tega onesnaevanja se vrača nazaj k nam,
-
nosijo ga namreč zračni tokovi.
-
Kaj se torej zgodi, ko so vsi ti naravni viri predelani v produkte?
-
Premaknejo se semle - da se razdelijo.
-
Distribucija pa pomeni prodati vse s strupom kontaminirane produkte tako hitro, kot je mogoče.
-
Cilj je obdrati nizke cene,
-
obdrati nakupovanje ljudi
ter premikanje produktov.
-
Kako obdrijo nizke cene?
-
No, trgovcev za pultom ne plačajo prav bogato
-
ter se ognejo njihovemu zdravstvenemu zavarovanju, ko se le da.
-
Gre za eksternalizacijo strokov.
-
To pomeni, da resnična cena za proizvodnjo stvari
-
ni zaobseena v ceni.
-
Z drugimi besedami:
-
Stvari, ki jih kupujemo,
sploh ne plačamo.
-
Enkrat ko sem la na delo, pa sem si zaelela sliati novice,
-
sem se podala v trgovino z radijskimi sprejemniki,
da bi kupila radio,
-
pa sem nala takle ljubek zelen radio za 4.99$.
-
In ko sem stala v vrsti, da bi plačala nakup, sem razmiljala,
-
kako za vraga je mogoče, da bi tale cena vsebovala vse stroke
izdelave in trnansporta taknegale radia.
-
Kovina je bila verjetno pridobljena v Juni Afriki,
-
nafta je bila verjeno načrpana v Iraku,
-
plastika je bila verjetno narejena na Kitajskem,
-
in povsem mogoče je celotno maino skupaj sestavil nek
petnajstletni Mehičan.
-
Cena 4.99$ mogoče ne bi zadostovala niti za najemnino
za prostor, ki ga je tale radio zasedel na polici,
-
dokler nisem prila do njega,
-
pri čemer sploh ne omenjamo plače prodajalca,
ki mi je pomagal pri izbiri,
-
ali pa transportnih ladij in tovornjakov,
ki so prenaali kose tega radia.
-
Tako sem spoznala, da pravzaprav
radia sploh nisem plačala.
-
Kdo pa je potem plačal?
-
No, tile ljudje so plačali z izgubo njihovega naravnega okolja, polnega virov,
-
tile so plačali z izgubo čistega zraka, s povečanjem
obolovanj za astmo in rakom,
-
otroci v Kongu so plačali s svojo prihodnostjo!
-
Kar 30% otrok v Kongu je zapustilo olanje,
da bi lahko izkopavali koltan,
-
to je kovina, ki jo mi potrebujemo za nae poceni elektronske naprave.
-
Ti ljudje so plačali s tem, da jim ni bilo krito niti zdravstveno zavarovanje.
-
Vzdol celotnega sistema
-
so se ljudje odrekli nečemu, da bi jaz lahko dobila tale
radio za 4.99$
-
Noben od teh "doprinosov" pa ni zabeleen v nobeni knjigovodski računici.
-
To je ta "eksternalizacija resničnih strokov", h kateri stremijo lastniki podjetij.
-
To pa nas pripelje do - zlate dobe potronitva.
-
To je srce sistema,
-
motor, ki ga poganja.
-
To je tako pomembno, da je začita te pučice
-
postala najvija prioriteta telih dveh stricev.
-
Zato je po 9/11, ko je bila naa drava v oku,
-
in ko bi predsednik Bush lahko predlagal karkoli,
-
na primer da alujemo, molimo ali upamo...
-
Ne! Predlagal je, da nakupujemo!
-
Postali smo drava potronikov.
-
Naa identiteta je najprej v tem, da smo potroniki,
-
ne matere, učitelji, kmetje, ampak potroniki!
-
Najosnovneji način, s katerim se meri naa vrednost,
-
je v tem, koliken je na doprinos k tejle pučici.
-
Koliko porabimo.
-
Kar naprej kupujemo in nakupujemo in nakupujemo...
-
Naj bo material pretočen!
-
In res - pretočen je.
-
Uganite, koliken dele vseh prodanih produktov
-
je v S. Ameriki v uporabi tudi est mesecev od trenutka prodaje?
-
50%? 20%?
-
Ne, 1%.
-
1%. Z drugimi besedami:
-
99% tega, kar anjemo, izkopavamo, predelujemo, prevaamo,
-
99% stvari, ki gredo skozi ta sistem,
-
je uničenih po estih mesecih!
-
Kako lahko upravljamo s planetom ob tolikni neumnosti
-
Ni od vedno tako.
-
Povprečni dravljan ZDA danes porabi dvajsetkrat več kot pred 50 leti.
-
Vpraajte svojo babico.
-
V njenih časih so bile cenjene skrbnost, varčnost in iznajdljivost.
-
Kako se je torej to zgodilo?
-
No, ni se kar zgodilo.
-
Bilo je načrtovano.
-
Kmalu po drugi svetovni vojni
-
so tile fantje razmiljali, kako spodbuditi gospodarstvo.
-
Analitik Victor Lebow je artikuliral reitev, po kateri sedaj deluje celotni sistem.
-
Rekel je: "Naa enormno produktivna ekonomija
-
zahteva, da porabnitvo postane na način ivljenja.
-
da spremenimo nakupovanje in uporabo dobrin v rituale,
-
da svojo duhovno in osebno zadovoljitev ičemo v troenju.
-
Stvari moramo konzumirati, zaigati, menjati in odmetavati v vedno večji količini.
-
Svetovalec za gospodarstvo predsednika Eisenhowerja
-
je rekel, da je ultilmativni smoter amerikega gospodarstva proizvesti več potronikih dobrin.
-
Več potronikih dobrin?
-
Na poslednji smoter?
-
Ne pa zagotavljati zdravstveno nego, izobrazbo,
-
varen transport, dolgoročno vzdrnost ali pravičnost?
-
Potronike dobrine?
-
Kako so nas lahko tako navduili za taken program?
-
Dve od njihovih najučinkovitejih strategij
-
sta načrtovana zastarelost
in dozdevna zastarelost.
-
Načrtovana zastarelost je druga beseda za "narejeno za v smeti".
-
To pomeni, da dejansko naredijo stvari tako, da bi bile neuporabne kolikor hitro se le da,
-
da jih bomo torej zavrgli in kupili nove.
-
To je očitno pri plastičnih vrečkah in kavnimi kozarčki,
-
a zdaj gre celo za večje stvari:
-
Metle, DVD-ji, kamere, peči za ar, vse!
-
Celo računalniki.
-
Ste opazili, da ko danes kupite računalnik,
zaradi tako hitrih napredkov v tehnologiji
-
le-ta v nekaj letih postane neprimeren za komunikacijo?
-
Res me je zanimalo, kako je s tem, zato sem odprla računalniko skrinjo,
da bi videla, kaj je notri.
-
Ugotovila sem, da del, ki se vsako leto spremeni,
je le majcen koček nekje v kotu.
-
A ne gre tako, da bi pač zamenjal zgolj ta mali del,
saj se le-ta npr. ne bi ujemal z ogrodjem starih modelov,
-
zato mora zavreči celotno katlo in kupiti novo.
-
Prebirala sem revije o industrijskem dizajnu iz petdesetih let
-
ko je bilo načrtovano zastaranje res v polnem zagonu.
-
Ti oblikovalci so bili res odprti za to stvar.
-
Dejansko so razpravljali, kako hitro pokvarljiv izdelek je komu uspelo oblikovati,
-
a taknega, ki bo v potroniku e vedno ohranjal vero v izdelek, da bo zato kupil novega.
-
Bilo je resnično namensko!
-
A stvari se ne morejo pokvariti dovolj hitro,
-
da bi tale pučica obstala v toku.
-
Zato je tu tudi dozdevna zastarelost.
-
Le-ta nas prepriča, da zavremo stvari, ki so e vedno popolnoma uporabne.
-
Kako jim to uspe?
-
Spremenijo izgled te določene stvari!
-
Če ste torej kupili svoj produkt nekaj let nazaj,
-
vam bo vsak lahko očital, da e lep čas niste prispevali nič za tole pučico.
-
In ker je edino merilo naega vrednotenja količina doprinosa k tej pučici,
-
se lahko počutite prav osramočeno.
-
Poglejte, na moji mizi sem imela isti debeli monitor kar pet let,
-
moj sodelavec pa je ravno dobil nov računalnik,
-
monitor je bil lep, tanek, blečeč...
-
Prav tako dober je tudi njen telefon in celo stojalo za pisala.
-
Izgleda, kot da upravlja nekaken vesoljski center,
-
jaz pa izgledam, kot da imam na mizi pralni stroj.
-
Prav tako je odličen primer tega moda.
-
Ste se kdaj spraevali, zakaj se enske petke neprestano spreminjajo iz tenkih pa do polnih pa do visokih?
-
To se ne dogaja zaradi tega, ker bi ugotavljali, katera struktura petke je najbolj zdrava za stopala,
-
To je zato, ker če nosi iroke petke v letu tenkih petk,
-
to vsem kae, da v zadnjem času nisi prispeval k tisti pučici,
-
in zato torej nisi tako cenjen kot oseba v tenkih petkah zraven tebe
-
ali e verjetneje v neki reklami.
-
Gre za to, da ne bi nehali kupovati novih čevljev.
-
Oglaevanje in mediji na splono v tej zgodbi igrajo pomembno vlogo.
-
Vsak od nas v ZDA je dnevno naslovljen z več kot tri tisoč oglasi!
-
V enem dnevu vidimo več reklam, kot so jih ljudje pred petdesetimi leti
-
videli v celem ivljenju.
-
In če pomislite: Kaj je namen oglasa,
-
če ne v tem, da nas naredi nezadovoljne s tem, kar imamo?
-
Torej 3000-krat dnevno nam povejo, da je naa pričeska slaba,
-
napačna je naa polt pa oblačila pa pohitvo pa avto!
-
Mi sami smo napačni!
-
A vse se lahko popravi, če le gremo nakupovat.
-
Mediji so prav tako udeleeni v prikrivanju vsega tegale in tega.
-
Tako je edini del materialne ekonomije, ki ga vidimo, nakupovanje.
-
Tako črpanje virov kot predelava in uničenje potekajo izven naega vidnega polja.
-
V ZDA imamo torej več stvari kot kdajkoli prej,
-
a statistika kae, da se sreča dravljanov pravzaprav zmanjuje.
-
Naa srečnost je dosegla vrh v petdesetih letih -
-
torej v času, ko se je naa narodna manija sunkovito razbohotila.
-
Hmm, zanimivo naključje...
-
Zdi se mi, da poznam razlog.
-
Imamo več stvari, a imamo manj časa za tisto, kar nas resnično osrečuje.
-
Prijatelji, druina, prosti čas...
-
Delamo več kot kdajkoli.
-
Nekateri analitiki pravijo, da imamo najmanj prostega časa v zgodovini nae drube.
-
In veste kaj sta dve prevladujoči aktivnosti, ki se jih lotimo v tem malo prostega časa, ki ga imamo?
-
Gledanje televizije in nakupovanje!
-
V ZDA porabimo 3 do 4-krat več časa za nakupovanje kot ga porabijo nai kolegi iz Evrope.
-
Smo torej v zares neumni situaciji, saj hodimo v slubo,
-
morda imamo celo dve slubi, in ko pridemo domov,
-
smo izčrpani in se vremo na kavč ter prigemo TV,
-
reklame pa ti pravijo "Beden si!", zato gre v trgovino, kupi nekaj, da bi se počutil bolje,
-
In potem mora delati več, da plača za stvari, ki si jih ravno kupil,
-
in potem pride domov in si e bolj utrujen in gleda TV e več časa,
-
dokler ne gre ponovno v trgovino - in smo v tem norem
-
mlinskem kolesu "delaj-glej-porabljaj",
-
in morali bi se samo ustaviti.
-
No, in na koncu: Kaj se kljub vsemu zgodi z vsemi stvarmi, ki jih kupimo?
-
Ob taknem porabnitvu jih ne moremo stlačiti v nae domove,
-
čeprav se je povprečna velikost hie v ZDA podvojila v primerjavi s sedemsetimi leti.
-
Vse gre v smeti!
-
To pa nas pripelje k uničenju.
-
To je tisti del verige, ki ga najbolje poznamo,
-
saj moramo smeti do smetnjakov odnesti sami.
-
Vsak dravljan ZDA proizvede za dobra 2 kilograma odpadkov na dan.
-
Dvakrat toliko kot pred tridesetimi leti.
-
Vsi ti odpadki potem končajo bodisi na deponijah,
-
ki so zgolj velikanske luknje v zemlji.
-
Če pa se nam res ne nasmehne sreča, so najprej zagani v zaigalnicah,
-
in ele nato zakopane v odpadne jame.
-
Na vsak način onesnaujejo zrak, zemljo in vodo,
-
in - ne pozabimo! - spreminjajo podnebje.
-
Zaig odpadkov je resnično slaba reitev.
-
Se spomnite strupov iz proizvodne faze?
-
Zaig odpadkov spusti strupe v ozračje,
-
oz. te strupene snovi celo okrepi.
-
Kot npr. dioxin.
-
Dioxin je najbolj strupena umetna snov, kar jih poznamo.
-
Zaigalne peči pa so največji proizvajalci tega strupa.
-
To pomeni, da bi lahko ustavili največji vir najstrupeneje umetne spojine zgolj s prenehanjem zaiganja odpadkov.
-
To bi lahko ustavili e danes.
-
Nekatera podjetja se nočejo ukvarjati z izgradnjo gramoznih jam in zaigalnih peči v naih krajih,
-
zato izvozijo tudi odpadke.
-
Kaj pa recikliranje?
-
Pomaga?
-
Da, recikliranje pomaga.
-
Recikliranje zmanja odpadke na tem koncu
-
zmanja pa tudi potrebo po izkopavanju in črpanju novih surovin na tem koncu.
-
Da! Vsi reciklirajmo!
-
A recikliranje ni dovolj.
-
Nikoli ne bo dovolj.
-
Iz več razlogov:
-
Prvič: Smeti, ki prihajajo iz naih domov,
-
so zgolj vrh ledene gore.
-
Za vsako kanto smeti, ki jo proizvedemo,
-
jih ostane 70 v prejnji fazi verige, ki poskrbi, da lahko proizvedemo tisto eno kanto.
-
Zato tudi če bi lahko reciklirali čisto vse, kar prihaja iz naih gospodinjstev,
-
se s tem ne pribliamo srčiki problema.
-
Pa tudi - velik dele smeti ne more biti recikliran.
-
Bodisi zato, ker vsebuje preveč strupenih snovi,
-
ali pa je produkt e v osnovi narejen tako, da se ga ne da reciklirati.
-
Kot na primer tiste pakunge za sok
-
s stisnjenimi plastmi kovine, plastike in papirja.
-
Tega ne more nikdar ločiti za pravo reciklao.
-
Vidite - to dejansko je sistem v krizi.
-
Vzdol celotne verige se zaletavamo čez omejitve.
-
Od spreminjanja podnebja do zmanjevanja srečnosti -
-
preprosto ne deluje!
-
Dobra stvar pri taknem problemu pa je ta,
-
da je toliko monih mest za spreminjanje.
-
Tu so ljudje, ki se borijo za gozdove,
-
tu za čistejo produkcijo,
-
ljudje, ki se borijo za delavske pravice in pravično trgovino,
-
za ozavečeno potronitvo
-
in ljudje, ki preprečujejo zakop ali seig odpadkov.
-
Pa tudi - zares pomembno - se borijo za pravo vlado,
-
da bi resnično delovala z ljudmi in za ljudi.
-
Vse to delo je ključnega pomena,
-
a stvari se bodo zares začele premikati ele, ko bomo razumeli povezave.
-
Ko bomo videli celotno sliko.
-
Ko se ljudje iz vseh členov verige zdruijo,
-
lahko razklenemo in spremenimo ta linearni sistem v nekaj novega,
-
v sistem, ki ne uničuje naravnih virov ali ljudi.
-
Kar moramo zares zavreči, je ta stara miselnost, da stvari pač vremo v smeti.
-
Obstaja nov način razmiljanja o teh zadevah.
-
Temelji na vzdrnosti in enakosti,
-
zeleni industriji, ničelnih odpadkih,
-
produkciji "zaprte zanke," obnovljivih virih energije,
-
lokalnih ekonomijah...
-
Vse to se e dogaja.
-
Nekateri pravijo, da gre za nerealistične predstave,
-
da gre za idealizem.
-
Jaz pa pravim, da so nerealistični tisti, ki bi eleli nadaljevati po stari poti.
-
To je sanjarjenje.
-
Ne pozabite, da se "stara pot" ni kar zgodila.
-
To ni kot tenost, s katero pač moramo iveti.
-
Ustvarili so jo ljudje.
-
Mi pa smo prav tako ljudje.
-
Ustvarimo torej nekaj novega.