Kako bi ruska revolucija zgledala v družbenih medijih

Zgodovino pišejo zmagovalci, pravi pregovor. Kako pa bi izgledala, če bi jo pisali vsi? Novinar in sodelavec TED-a, Mikhail Zygar, je na misiji, da nam pokaže Project1917, 'družbeno omrežje za mrtve ljudi', ki prinaša resnične dnevnike in pisma več kot 3000 ljudi, ki so živeli med rusko revolucijo. Ko prikazuje vsakodnevne misli Lenina, Trotskyja in mnogih manj znanih osebnosti, projekt prikaže zgodovino v novi luči - kakršna je nekoč bila in kakršna bi lahko bila. Izvedite več o tem digitalnem prikazu preteklosti, pa tudi o Zygarjevem novem projektu o prelomnem letu 1968.

Kaj je zgodovina?

Nekaj, kar napišejo zmagovalci.

Obstaja stereotip, da bi se zgodovina
morala osredotočati na voditelje,

kot sta Lenin ali Trotsky.

Posledično ljudje v mnogih državah,
kot je moja, Rusija,

gledajo na zgodovino kot na nekaj,
kar je vnaprej določeno

ali nekaj, na kar vplivajo voditelji,

navadni ljudje pa na to nimajo
nobenega vpliva.

Mnogi Rusi dandanes ne verjamejo,
da bi Rusjia lahko kadar koli bila

ali kadar koli bo resnično
demokratična dežela,

to pa zaradi načina,
na katerega se zgodovino prikazuje

državljanom Rusije.

In to ni res.

Da bi to dokazal, sem dve leti svojega
življenja poskušal iti 100 let nazaj,

v leto 1917,

leto ruske revolucije.

Vprašal sem se, kako bi bilo, če bi pred
100 leti obstajala internet in Facebook.

Tako smo lani vzpostavili družbeno
omrežje za mrtve ljudi

in projekt imenovali Project1917.com.

Moj tim in jaz smo ustvarili
programsko opremo,

digitalizirali in naložili
vse mogoče resnične dnevnike in pisma,

ki jih je napisalo več kot 3000 ljudi

pred 100 leti.

Tako lahko vsak uporabnik
naše spletne strani ali aplikacije

sledi novicam za vsak dan leta 1917

in bere, kaj so ljudje,
na primer Stravinsky in Trotsky,

Lenin ali Pavlova in drugi,
razmišljali in čutili.

Gledamo vse te osebnosti,
kot navadne ljudi, kot vi ali jaz,

ne polbogove,

in vidimo, da zgodovina sestoji
iz njihovih napak, strahov, slabosti,

ne le iz njihovh 'genialnih idej'.

Naš projekt je bil šokanten za mnoge Ruse,

ki so včasih mislili, da je bila naša
država vedno avtokratski imperij

in da ideje o svobodi in demokraciji
nikoli ne bi mogli prevladati,

ker demokracija preprosto
ni bila naša usoda.

A če pogledamo širše,

ni tako črno-belo.

Da, leto 1917 je privedlo do 70 let
komunistične diktature.

A s tem projektom vidimo, da bi Rusija
lahko imela drugačno zgodovino

in demokratično prihodnost, kot so jo
lahko in še vedno imajo druge države.

Ob branju besedil iz leta 1917

spoznamo, da je bila Rusija
prva država na svetu,

ki je odpravila smrtno kazen,

in ena od prvih, ki je ženskam
podelila volino pravico.

Poznavanje zgodovine in razumevanje,
kako so navadni ljudje vplivali nanjo,

nam lahko pomaga ustvariti
boljšo prihodnost,

ker je zgodovina samo vaja za to,
kar se dogaja prav zdaj.

Potrebujemo nove načine
za pripovedovanje zgodovine

in letos smo na primer

začeli novi spletni projekt,
ki se imenuje 1968Digital.com.

Gre za spletno dokumentarno serijo,

ki vam daje občutek tistega leta, 1968,

leta, ki so ga zaznamovale
globalne družbene spremembe,

ki so na razne načine
ustvarile svet, kot ga danes poznamo.

A zgodovino oživljamo,

ko si predstavljamo, kaj bi bilo,
če bi vsi protagonisti lahko uporabljali

mobilne telefone.

In vidimo, da se je veliko posameznikov

soočalo z enakimi izzivi
in se borilo za iste vrednote,

ne glede na to, ali so živeli
v ZDA ali ZSSR,

v Franciji, na Kitajskem
ali na Čehoslovaškem.

Z izpostavljanjem zgodovine
na tako demokratičen način

skozi družbene medije

kažemo, da ljudje na oblasti
niso edini, ki odločajo.

To daje vsakemu uporabniku možnost,
da zahteva zgodovino zase.

Navadni ljudje so pomembni.

Imajo vpliv.

Ideje so pomembne.

Novinarji, znanstveniki,
filozofi so pomembni.

Mi oblikujemo družbo.

Mi vsi ustvarjamo zgodovino.

Hvala.

(aplavz)