Azheimerjeva bolezen ni običajno staranje - in lahko jo pozdravimo

Več kot 40 milijonov ljudi po svetu ima Alzheimerjevo bolezen in številka naj bi se v prihodnosti dramatično povečala. A vse od klasifikacije bolezni pred več kot 100 leti nismo dosegli skoraj nobenega napredka. Znanstvenik Samuel Cohen deli z nami preboj svojega laboratorija v raziskavah Alzheimerjeve bolezni, prav tako pa tudi sporočilo upanja. “Alzheimer je bolezen,” pravi Cohen, “in lahko jo pozdravimo.”

Leta 1901

so žensko po imenu Auguste
odpeljali v v bolnišnico v Frankfurtu.

Auguste je imela blodnje

in se ni spominjala osnovnih
podrobnosti o svojem življenju.

Njen zdravnik se je imenoval Alois.

Alois ni vedel, kako naj pomaga Auguste,

a jo je opazoval, dokler
ni leta 1906 na žalost preminila.

Po njeni smrti je Alois opravil obdukcijo

in našel čudne plake
in vozle v njenih možganih -

takih ni še nikoli videl.

Še bolj neverjetno pa je to:

če bi bila Auguste živa danes,

ji ne bi mogli pomagati
nič bolj, kot ji je Alois pred 114 leti.

Alois je bil dr. Alois Alzheimer.

In Auguste Deter

je bila prva bolnica z diagnozo,
ki ji danes pravimo Alzheimerjeva bolezen.

Od leta 1901 je medicina
ogromno napredovala.

Odkrili smo antibiotike in cepiva,
ki nas ščitijo pred infekcijami,

mnogo zdravil za raka,
antiretrovirusna zdravila za HIV,

statine za bolezni srca in veliko več.

A nismo dosegli skoraj nobenega napredka
pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni.

Sem del skupine znanstvenikov,

ki že več kot desetletje išče
zdravilo za Alzheimerjevo bolezen.

Zato o tem razmišljam ves čas.

Alzheimerjevo bolezen ima
40 milijonov ljudi po svetu.

Leta 2050 bo takih 150 milijonov ljudi -

kar bo, mimogrede,
vključevalo mnoge izmed vas.

Če upate, da boste živeli
do 85. leta ali dlje,

je vaša možnost za Alzheimerjevo
bolezen 50-odstotna.

Ali drugače rečeno, možno je,
da boste v jeseni življenja

trpeli za Alzheimerjem

ali pa skrbeli
za bližnjega z Alzheimerjem.

Samo v Združenih državah

stane oskrba za bolnike z Alzheimerjem
200 milijard dolarjev letno.

Vsak peti dolar iz programa
Medicare gre za Alzheimerjevo bolezen.

Je najdražja bolezen našega časa

in stroški naj bi se do leta 2050
povečali za petkrat,

saj se generacija "baby boom" stara.

Morda vas bo presenetilo,
a preprosto rečeno

je Alzheimer eden največjih medicinskih
in družbenih izzivov naše generacije.

A glede tega smo naredili zelo malo.

Med prvimi desetimi vzroki smrti po svetu

je Alzheimer edina bolezen, ki se je ne da
preprečiti, pozdraviti, niti upočasniti.

Manj razumemo o mehanizmih Alzheimerjeve
bolezni kot o drugih boleznih,

ker smo v raziskovanje
vložili manj časa in denarja.

Vlada ZDA vsako leto nameni desetkrat več

za raziskave raka kot za Alzheimerja,

kljub temu da nas Alzheimer stane več

in vsako leto povzroči
podobno število smrti kot rak.

Pomanjkanje virov
izvira iz bolj temeljnega vzroka:

pomanjkanje ozaveščenosti.

Ker malo ljudi to ve, a bi morali vsi:

Alzheimer je bolezen
in lahko jo pozdravimo.

Zadnjih 114 let

so vsi, vključno z znanstveniki,
napačno zamenjali Alzheimerja za staranje.

Mislili smo, da je senilnost

običajen in neizogiben del staranja.

A samo pogledati moramo sliko

zdravih možganov v primerjavi
z možgani bolnika z Alzheimerjem,

da bi videli dejansko fizično škodo,
ki jo povzroči.

Ta bolezen povzroča hudo izgubo
spomina in mentalnih sposobnosti,

hkrati pa poškodba možganov,
ki jo povzroča,

zmanjša pričakovano življenjsko
dobo in je vedno smrtna.

Spomnite se, da je Dr. Alzheimer
našel plake in vozliče

v možganih Auguste pred več kot stoletjem.

Skoraj stoletje nismo
o njih vedeli skoraj nič.

Danes vemo, da so sestavljene
iz molekul beljakovin.

Zamislite si molekulo beljakovine

kot kos papirja, ki se ponavadi
zloži v zapleten origami.

Na papirju so lepljive točke.

In ko se pravilno zloži, te lepljive točke
pristanejo v notranjosti.

A včasih gre nekaj narobe
in te lepljive točke pristanejo zunaj.

To povzroči, da se
molekule beljakovin zlepijo skupaj

in oblikujejo skupke, ki sčasoma
postanejo veliki plaki in vozliči.

To vidimo v možganih bolnikov
z Alzheimerjem.

Zadnjih deset let
smo na Univerzi v Cambridgeu

poskušali razumeti,
kako se ta napaka zgodi.

Mnogo korakov je in težko je odkriti,
kateri korak je treba blokirati -

kot onesposobljanje bombe.

Prerez ene žice morda ne bo naredil nič.

Prerez drugih
bo morda povzročil eksplozijo.

Najti moramo pravi korak in ga blokirati

in nato najti zdravilo, ki to stori.

Do pred kratkim smo večinoma

samo rezali žice in upali na najboljše.

A sedaj imamo raznoliko skupino ljudi,

zdravnike, biologe, genetike, kemike,
fizike, inženirje in matematike.

In skupaj nam je uspelo določiti
kritičen korak v tem procesu

in sedaj testiramo novo vrsto zdravil,
ki naj bi blokirala ta korak

in ustavila bolezen.

Naj vam sedaj pokažem
naše najnovejše rezultate.

Nihče izven našega laboratorija
jih še ni videl.

Poglejmo videe o tem, kaj se je zgodilo,
ko smo preizkusili to zdravilo v črvih.

To so zdravi črvi

in lahko vidite, da se normalno premikajo.

Ti črvi pa imajo v sebi

molekule beljakovin, ki se lepijo skupaj -

kot ljudje z Alzheimerjem.

In lahko vidite, da so bolni.

A če damo nova zdravila tem črvom
v zgodnjem stadiju,

lahko vidimo, da so zdravi
in živijo normalno dolgo.

To je samo prvi pozitiven
rezultat, a take raziskave

nam pokažejo, da je Alzheimer bolezen,
ki jo lahko razumemo in zdravimo.

Po 114 letih čakanja

je tu končno upanje, da lahko kaj dosežemo

v naslednjih 10 ali 20 letih.

Da bo to upanje raslo, da bi končno
premagali Alzheimerja, potrebujemo pomoč.

Tu ne gre
za znanstvenike, kot sem jaz -

gre za vas.

morate ozaveščati druge,
da je Alzheimer bolezen

in da jo lahko premagamo,
če se potrudimo.

V primerih drugih bolezni

so bolniki in njihove družine
navijali za več raziskav

in izvajali pritisk na vlade,
farmacevtsko industrijo,

znanstvenike in odločevalce.

To je bilo ključno pri odkrivanju
zdravila za HIV v poznih 80-ih letih.

Danes vidimo isti zanos
v bitki proti raku.

A bolniki z Alzheimerjem pogosto
ne morejo govoriti v svojem imenu.

In njihove družine, skrite žrtve,
zanje skrbijo noč in dan

in so pogosto preveč izmučene,
da bi se zavzemale za spremembe.

Torej je odvisno od vas.

Alzheimer načeloma ni genetska bolezen.

Vsakdo z možgani je ogrožen.

Danes imamo 40 milijonov
bolnikov, kot je bila Auguste,

ki ne morejo poskrbeti za spremembe,
ki jih potrebujejo.

Pomagajte jim spregovoriti

in pomagajte zahtevati zdravilo.

Hvala.

(Aplavz)