Kako se razvijajo jeziki - Alex Gendler

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/how-languages-evolve-alex-gendler

V toku človeške zgodovine se je iz veliko manjšega števila razvilo na tisoče jezikov. Kako to, da jih imamo sedaj toliko? In kako naj jim sledimo? Alex Gendler pojasni, kako jezikoslovci združujejo jezike v družine jezikov in prikaže, kako nam ta jezikovna drevesa dajejo pomemben pogled v preteklost.

Avtor lekcije Alex Gendler, animacija Igor Coric.

V biblijski zgodbi o Babilonskem stolpu

je vse človeštvo enkrat govorilo en jezik,

dokler se niso naenkrat
razdelili v več skupin

in niso več razumeli drug drugega.

Ne vemo, ali je obstajal tak izvorni jezik,

a vemo, da tisoči jezikov,
ki obstajajo sedaj,

izvirajo iz veliko manjšega števila.

Kako torej, da jih je sedaj tako veliko?

V zgodnjih dneh človeških selitev

je bil svet veliko manj naseljen.

Skupine ljudi,
ki so si delile jezik in kulturo,

so se pogosto razdellile
na manjša plemena,

ki so šla svojo pot v iskanju divjadi
in plodne zemlje.

Ko so se selili
in se naselili v novih krajih,

so bili izolirani drug od drugega

in se razvijali na različne načine.

Stoletja življenja v različnih pogojih,

različna hrana

in srečanja z različnimi sosedi

so spremenila podobna narečja
s spremenljivo izgovorjavo in besediščem

v popolnoma različne jezike,

ki so se še delili,
ko je prebivalstvo naraščalo in se širilo.

Kot geneologi, moderni jezikoslovci
poskušajo razumeti ta proces

s sledenjem več jezikom
kolikor daleč nazaj se da,

do skupnega prednika ali protojezika.

Skupina tako sorodnih jezikov
se imenuje družina jezikov,

ki lahko vsebuje veliko vej in pod-družin.

Kako lahko torej sploh določimo,
ali so si jeziki med seboj res sorodni?

Podobno zveneče besede
nam ne povedo veliko.

To so lahko lažni prijatelji
ali samo direktno izposojeni izrazi,

namesto da bi imeli skupen izvor.

Slovnica in skladnja sta bolj zanesljivi,

prav tako pa osnovno besedišče,

denimo zaimki, številke
ali izrazi za sorodstvo,

ki so redkeje izposojeni.

S sistematično primerjavo teh lastnosti

in iskanjem vzorcev sprememb glasov

in podobnostjo med jeziki,

lahko jezikoslovci določijo razmerja,

gredo po korakih njihovega razvoja

in celo rekonstruirajo zgodnje jezike
brez pisnih virov.

Jezikoslovci lahko celo razkrijejo
druge pomembne zgodovinske sledi,

kot so geografski izvor
in življenje starodavnih ljudi.

glede na to, katere besede so bile njihove

in katere izposojene.

Jezikoslovci se srečujejo
z dvema težavama,

ko sestavljajo
ta družinska drevesa jezikov.

Ena je, da ni jasne odločitve,

kje naj bi se veje na dnu končale,

to je, katera narečja naj bi bila
ločeni jeziki in obratno.

Kitajščina je klasificirana kot en jezik,

a njena narečja se tako razlikujejo,
da se med seboj ne razumejo,

a govorci španščine in portugalščine

se pogosto razumejo med seboj.

Jeziki, ki jih govorijo ljudje,

niso lepo razdeljeni v kategorije,

ampak postopoma prehajajo,

gredo prek meja in klasifikacij.

Pogosto je razlika med jeziki in narečji

stvar spreminjajočih
se političnih in nacionalnih obravnav,

ne pa jezikovnih lastnosti.

Zato je odgovor na vprašanje,
koliko jezikov obstaja,

lahko kjerkoli med 3000 in 8000,

odvisno od tega, kdo šteje.

Druga težava je, da dlje nazaj
ko gremo v času,

proti vrhu drevesa,

manj dokazov imamo o jezikih tam.

Trenutna razdelitev
na večje družine jezikov

predstavlja mejo,
do katere lahko vzpostavimo razmerja

z razumno gotovostjo,

kar pomeni, da jeziki različnih družin

niso povezani na nobeni ravni.

A to se lahko spremeni.

Medtem ko je veliko predlogov
za razmerja višje ravni -

ali super družine - hipotetičnih,

so nekateri sprejeti

in o drugih premišljujejo,

še posebej za staroselske jezike
z majhnim številom govorcev,

ki še niso bili podrobneje preučeni.

Morda nikoli ne bomo ugotovili,
kako je jezik nastal,

in ali imajo vsi človeški jeziki
res skupnega prednika,

ki se je izgubil v babilonu selitev.

A ko naslednjič slišite tuj jezik,
bodite pozorni.

Morda ni tako tuj, kot si mislite.