Kako se mikrobi prenašajo (in zakaj povzročajo bolezni)? - Yannay Khaikin in Nicole Mideo

Celoten video posnetek si lahko ogledate na: http://ed.ted.com/lessons/how-do-germs-spread-and-why-do-they-make-us-sick-yannay-khaikin-and-nicole-mideo

Mikrobe najdemo na skoraj vseh površinah, s katerimi pridemo v stik, zato jim je naše telo zelo pogosto izpostavljeno. Zakaj pa so nekateri mikrobi neškodljivi, medtem ko so drugi smrtonosni? Yannay Khaikin in Nicole Mideo poskušata odgovoriti na to vprašanje s pomočjo različnih načinov prenosa mikrobov.

Lekcijo pripravila Yannay Khaikin in Nicole Mideo, animacijo Ace & Son Moving Picture Co., LLC.

Sonce sije.

Ptički žvrgolijo.

Kaže, da se začenja še en čudovit dan.

Sprehajaš se po parku,
ko zaslišiš: "Ačih!"

Mimoidoči te je poškropil
s slino in sluzjo iz nosu.

Čutiš, kako kapljice
pristanejo na tvoji koži,

ne čutiš pa tisočev ali celo milijonov

mikroskopskih klic,
ki so na skrivaj pristale

na tvojih oblačilih, rokah in obrazu.

Čeprav ta scenarij zveni odurno,

smo pravzaprav pogosto
izpostavljeni škodljivim mikrobom,

česar pa se največkrat niti ne zavedamo.

Mikrobi se nahajajo na vseh površinah,
s katerimi pridemo v stik.

Ko govorimo o mikrobih,

pravzaprav mislimo na različne vrste
mikroorganizmov.

Vključno z bakterijami, glivami,

praživalmi in virusi.

Njihova skupna lastnost je,
da lahko vplivajo na naše telo,

na njegovo delovanje in naše počutje.

Raziskovalci infekcijskih bolezni,
se že desetletja sprašujejo,

zakaj so nekateri
mikroorganizmi neškodljivi,

drugi pa imajo lahko uničujoče
ali celo smrtonosne posledice.

Te uganke še vedno nismo rešili.

Vemo pa, da je stopnja škodljivosti
oziroma virulenca mikroorganizma

posledica evolucije.

Kako pa lahko enak evolucijski proces

pripelje do mikroorganizmov,
ki so različno škodljivi?

Odgovor leži v načinu
prenosa mikroorganizma.

To je strategija, ki jo le-ta uporabi
za prenašanje med gostitelji.

Pogost način prenosa je po zraku,

na primer s kihanjem.

Mikroorganizmi, ki se tako prenašajo,
so na primer rinovirusi,

ki se razmnožujejo v zgornjih dihalih,

in povzročajo kar polovico vseh prehladov.

Predstavljaj si, da po kihu

ena izmed treh
hipotetičnih različic rinovirusa,

ki jih bomo imenovali "preveč",
"premalo" in "ravno prav",

pristane na tebi.

Glavni cilj virusov je pomnoževanje,

ki zaradi genetskih razlik v virusih
poteka različno hitro.

"Preveč" se pomnožuje hitro,

zato je kratkoročno zelo uspešen.

Vendar pa je ta uspeh slab za gostitelja.

Virus, ki se hitro podvaja,
v tvojem telesu povzroči večjo škodo,

zato so simptomi prehlada hujši.

Če si prešibek, da bi zapustil dom,

virus nima priložnosti,
da bi prešel na novega gostitelja.

Če pa je bolezen smrtna,

se bo virusov življenjski krog
zaključil hkrati s tvojim.

"Premalo" pa se podvaja zelo počasi

in gostitelju ne povzroča velike škode.

Čeprav se dovolj dobro počutiš za druženje
s potencialnimi novimi gostitelji,

je prehlad tako blag,
da mogoče sploh ne kihaš,

ali pa imaš v nosni sluzi
premalo virusov, da bi okužil še koga.

"Ravno prav" pa se podvojuje
s primerno hitrostjo,

tako da imaš v telesu toliko
virusov, kot jih potrebuje za širjenje,

vendar pa nisi prešibek,
da bi vstal iz postelje.

Tak virus je najbolj uspešen

pri širjenju na nove gostitelje
in razmnoževanju.

Prej opisan princip je ena izmed
različic virulenčne hipoteze.

Izvira iz zgodnjih osemdesetih let
20. stoletja

in predvideva, da bodo mikrobi
dosegli največji uspeh,

če v razvoju stremijo k ravnovesju
med podvajanjem v gostitelju,

kar povečuje virulenco,
in prenosom na nove gostitelje.

V primeru rinovirusa

hipoteza predvideva, da bodo evolucijsko
uspešnejše manj virulentne oblike,

saj je za okužbo naslednje žrtve
potreben tesen stik.

Idealen prenašalec rinovirusa
je torej aktiven gostitelj,

kar opazimo tudi v naravi.

Kljub temu, da ima večina ljudi
nahod, kašelj in kihanje,

je prehlad blago obolenje
in traja le kakšen teden.

Na žalost se zgodba tu še ne konča,

saj se klice prenašajo tudi drugače.

Parazit malarije, plazmodij, na primer
prenašajo komarji.

Za razliko od rinovirusov, plazmodij
ne potrebuje aktivnega prenašalca

in ima lahko celo korist od naše škode,

saj komar lažje piči bolno in
nepremično osebo.

Mikrobi, ki so manj odvisni
od gostiteljevega gibanja,

na primer tisti, ki z prenašajo
z insekti, vodo ali hrano,

torej povzročijo hujše simptome.

Kaj pa lahko storimo, da zmanjšamo
škodljive posledice okužb?

Evolucijski biolog dr. Paul Ewald

predlaga, da bi usmerjali
evolucijo mikroorganizmov

z enostavnimi pristopi
za nadzor bolezni.

S hišami zavarovanimi pred komarji,
z oskrbo s čisto vodo,

z ostajanjem doma, ko smo prehlajeni,

lahko oviramo prenos
škodljivih mikroorganizmov

in povečamo njihovo odvisnost
od gibanja gostitelja.

Klasične metode, s katerimi poskušamo
izkoreniniti mikroorganizme,

dolgoročno povzročijo razvoj odpornosti,

ta inovativen pristop za spodbujanje
razvoja blažjih oblik mikroorganizmov,

pa bi lahko bil prava rešitev.

(Kašelj)

Vsaj v večini primerov...