Odprtokodna filozofija.

Ustanovitelj odprtokodne ekologije Dr. Marcin Jakubowski in OSE ekipa razloži filozofijo njihovega dela. Posebna zahvala našim oddaljenim sodelavcem Tomu Griffingu, Zachu Dwielu in Williamu Nealu.

Pridruži se nam pri gradnji prihodnosti.

www.opensourceecology.org

Dejanski problemi.

Vedno, od kar pomnim, sem čutil moč znanosti,

ki jo je mogoče uporabiti za reševanje perečih vprašanj, reševanje problemov.

Ko sem študiral kemijo na Princetonu je bilo tako teoretično, neuporabno.

In sem si mislil oh ok, mogoče če grem k fiziki, pa bo bolje.

Tako sem storil in je bil skrajno razočaran.

Študirali smo širjenje valov in nisem mogel razumeti ta en problem, to eno enačbo.

Tako sem šel do profesorja in rekel o čem se gre tu, kje to obstaja?

In dejal, da to dejansko ne obstaja, da si je izmislil.

To je kot, oh ok, to je torej to, kar počnemo tu.

To je bila ena od teh prelomnic, kjer sem rekel, Vau kaj pa počnem tu?

V absolutnem obilju virov, moči,

človeškega razvoja in kulture ter vsega,

še vedno obstaja veliko vprašanj. Predvsem konflikti s sredstvi. Revščina, vojne, pomanjkanje.

Preživetje s super tehnologijo, ki jih imamo danes?

Preživetje ne bi smelo vzeti veliko časa.

Ko res pomisliš o tem, vse to bogastvo, ki smo ga deležni danes za sodoben življenjski standard

se opira na skale, tla, sončno svetlobo, rastline, vodo.

To je vse obilno.

Le produktivni mehanizem družbe je v pomanjkanju, umetno narejenem.

Kaj pa če lahko preživimo in se povzdignemo do sodobnega življenjskega standarda,

in to le z dvema urama dela na dan in iz lokalnih virov.

Kako bi to bilo?

Najpomembnejši del odprtokodne ekologije (OSE) je ideja,

da bi z majhno količino virov in majhno količino denarja,

moral vsakdo biti sposoben ustvariti visok življenjski standard zase,

in to na način, ki ne zahteva veliko časa in cel kup denarja.

Ljudje bi dejansko dobili moč s tehnologijo, ki jo ustvarjamo tukaj,

torej, namesto da velike korporacije odločajo kaj bodo stroji lahko storili za nas,

lahko sami odločamo, kaj želimo, da naj stroji naredijo za nas.

Namesto da se opiramo na druge ljudi, da naredijo stvari, ki jih potrebujemo,

lahko sami naredimo vse, kar potrebujemo za sebe.

To lahko naredimo še boljše kot zmore Walmart,

lahko naredimo bolje od sužnje zaposlenih na Kitajskem.

Lahko naredimo proizvodno zmogljivost, ki jo potrebujemo za življenje, ki si ga želimo

v svojih lastnih delavnicah in lahko naredimo na trajnosten način.

Lahko naredimo stroje, ki jih lahko uporabimo za ustvarjanje materialnega izobilja zase,

in potem lahko tudi drugim pokažemo kako naj naredijo.

Če imate dvesto ljudi zbranih skupaj

in če želijo skupaj postaviti samozadostno skupnost,

nimajo veliko možnosti, brez opreme in strojev za to.

Tu pride na vrsto odprtokodna ekologija (OSE).

Stroški gradnje teh strojev so približno deset odstotkov cene komercialnih izdelkov.

Če bi vzeli hud traktor John Deere,

je to za vsakogar skoraj nemogoče, da bi enega od teh poskusil zgraditi zase.

Mislim, to je pač le zelo prirejen stroj.

Ampak, če ste pripravljeni uporabiti navadne motorje in

iti v strojno trgovino, kupiti jeklo in si zgraditi sami enega, kot Lifetrac,

potem je veliko bolj realistično.

Prednosti lokaliziranega gospodarstva so ta, da

moč ostane znotraj skupnosti in gospodarske blaginje.

a kaj, če lahko to globaliziramo?

z vgrajenimi vsemi temi produktivnimi mehanizmi

Tako bi lahko imeli čas zase, za družino in otroke, ali karkoli drugega je bolj pomembno za vas.

Torej, veliko lažje je proizvajati pametno kot imeti le en super združljiv modul.

Powercube prav zdaj deluje s strojema Lifetrac in CEB Press,

in nekaj drugimi stroji, ki jih imamo, kot je Ironworker in Coldsaw.

Torej, to zagotavlja veliko enostavnejšo proizvodno ekologijo

ker en agregat služi več strojem.

Le še eno stvar o tem, da je možno pogledati stroje, ki so bili razviti na tej strani,

in še eno stvar za razumeti, kako gre razvojni proces naprej in

kakšna je dokumentacija za te stroje,

taka, da se lahko replicira in izboljša.

Na srečo imamo to možnost, da so informacije strojih lahko v digitalni obliki,

in da imamo telekomunikacije in internet za prenašanje informacij in

lahko vsak ima kopijo datotek,

in ima dostop do modelov na svojem računalniku.

Tako odprtokodna ekonomija poskuša zajemati odprtokodno naravo razvoja in dejstvo,

da smo povezani z naravo, z drugimi in družbenimi institucijami.

To je treba vse upoštevati, če govorimo o paradigmi ustvarjanja boljšega sveta.

Odprtakoda je bil jasen nastajajoč trend, ki je bil tako močan

in dokazan z odprtokodno programsko opremo, kot Linux platforma.

Ko se zadostno število ljudi zbere na projektu,

ta projekt postane preprosto boljši kot karkoli drugega.

Torej, to prenašamo v prostor tudi strojne opreme.

Kaj bi se zgodilo, če ljudje dejansko sodelovali pri izdelavi odprtokodne strojne opreme?

Imamo na voljo veliko tehnologije.

Vendar organizirati tehnologijo tako, da je dosegljiva

ljudem brez ovir, je zelo pomemben korak naprej.

Zdaj, na posameznik je, da se organizirajo,

in resnično globoko štekajo, skoraj tako kot bi rekel na duhovni ravni.

Res spremeniti njihov odnos in izkoristiti prednosti tega ter

premakniti našo civilizacijo naprej.

Upam, da se bo človeštvo dvignilo za priložnost in

izkoristitilo priložnost, ki jo ponuja ta razvoj.

Odprtokodna ekonomija je res za ustvarjanje naslednjega gospodarstva: odprtokodnega gospodarstva.

In kaj to pomeni? To je gospodarstvo, ki ne optimira le proizvodnje,

v čemer je dobro sedanje gospodarstvo,

je učinkovito pri proizvodnji, a distribucija ni tako dobra.

In kako to narediš? In to je z odprtjem...

tako imenovano dajanje stran poslovnih skrivnosti brezplačno, ali

razvoj odprtokodnih izdelkov za skoraj vse, kar uporabljamo.

Torej predstavljate si scenarij, kjer namesto tekmovanja korporacij, ponovnem izumljanju kolesa in tako naprej

ter veliko konkurenčnih odpadkov, kaj če bi se vsakdo pridružil, da bi skupaj naredili najboljše izdelke,

najbolj zanesljive proizvode, ki so odprtokodni, da ima vsak dostop za njihovo proizvodnjo.

In tako bi lahko vodili gospodarstvo v sodelovalnem načinu,

za razliko od tekmovalnega potratnega načina.

Film Tristana Copley Smitha