Kaj pomeni biti begunec? - Benedetta Berti and Evelien Borgman

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/what-does-it-mean-to-be-a-refugee-benedetta-berti-and-evelien-borgman

Okrog 60 milijonov ljudi po celem svetu je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, da bi pobegnili pred vojno, nasiljem ali preganjanjem. Velika večina jih je tako postala notranje razseljena oseba, kar pomeni, da so zapustili domove, vendar so še vedno v svoji državi. Drugi, ki jih imenujemo begunci, so poiskali zavetje zunaj svoje države. A kaj ta izraz pravzaprav pomeni? Benedetta Berti in Evelien Borgman vam pojasnita.

Lekcija Benedetta Berti in Evelien Borgman, animacija TED-Ed.

Po celem svetu

je bilo približno 60 milijonov ljudi
prisiljenih zapustiti svoje domove,

da bi pobegnili pred vojno,
nasiljem ali preganjanjem.

Večina jih je postala
notranje razseljene osebe,

kar pomeni, da so pobegnili od doma,
vendar so še vedno znotraj svoje države.

Drugi so prečkali mejo
in iskali zavetje zunaj svoje države.

Imenujemo jih begunci.

A kaj natančno ta izraz pomeni?

Svet pozna begunce že tisočletja,

a moderno definicijo so skovali
na Konvenciji ZN 1951

nanašajoč se na status begunca

kot odziv na množično preganjanje
in razseljevanje v drugi svetovni vojni.

Ta definira begunca kot nekoga,
ki je zunaj svoje države,

in se ne more vrniti v svojo državo,

ker se upravičeno boji, da bo preganjan.

Preganjan je lahko zaradi
svoje rase, vere, narodnosti,

članstva v določeni socialni skupini
ali političnega mnenja

in je pogosto povezano
z vojno in nasiljem.

Danes je približno polovica
svetovnih beguncev otrok,

nekateri brez spremstva odraslih,

situacija, ki jih naredi
še posebej ranljive za otroško delo

ali spolno izkoriščanje.

Zgodba vsakega begunca je drugačna,

in veliko jih mora na nevarno pot
z negotovim koncem.

A preden pridemo do tega,
kaj vsebuje njihova pot,

razčistimo nekaj.

Obstaja veliko zmede glede
razlike med izrazoma

"migrant" in "begunec".

"Migranti" se ponavadi nanaša na ljudi,
ki zapustijo državo

zaradi razlogov,
ki niso povezani s preganjanjem,

kot je iskanje boljših
ekonomskih priložnosti

ali zapuščanje sušnih predelov
v iskanju boljših možnosti.

Po celem svetu je veliko ljudi,
ki so bili razseljeni

zaradi naravnih nesreč,

negotovosti glede hrane in drugih težav,

a mednarodno pravo, prav ali napak,

kot begunce prepoznava samo tiste,
ki bežijo pred konflikti in nasiljem.

Kaj se torej zgodi, ko nekdo
pobegne iz svoje države?

Večina begunskih poti
je dolgih in nevarnih,

z omejenim dostopom
do zavetja, vode ali hrane.

Ker je odhod lahko nenaden
in nepričakovan,

lastnino morda pustijo za sabo

in ljudje, ki bežijo pred konflikti,
pogosto nimajo potrebnih dokumentov,

kot so vize, da bi se vkrcali na letalo
in legalno vstopili v drugo državo.

Finančni in politični faktorji jim prav
tako lahko preprečijo potovanje

po običajni poti.

To pomeni, da lahko običajno potujejo
samo po kopnem ali morju

in morajo morda zaupati
svoje življenje tihotapcem,

da jim pomagajo čez mejo.

Medtem ko nekateri iščejo
varnost skupaj z družino,

drugi gredo na to pot sami
in pustijo svoje bližnje za seboj

z upanjem, da se kasneje spet združijo.

Ločitev je lahko travmatična
in neznosno dolga.

Medtem ko je več kot polovica
svetovnih beguncev v mestih

je včasih prva postaja za nekoga, ki beži
pred konflikti, begunsko taborišče,

ki ga ponavadi vodi Agencija za begunce
Združenih Narodov ali lokalna vlada.

Begunsko taborišče
naj bi bilo začasna struktura,

ki ponuja kratkotrajno zavetje, dokler
se prebivalci ne morejo vrniti domov,

se integrirajo v državo gostiteljico,

ali jih premestijo v drugo državo.

A premestitev in dolgoročna integracija
sta pogosto omejeni.

Zato begunci nimajo druge izbire,
kot da ostanejo v taboriščih leta

in včasih celo desetletja.

Ko so enkrat v novi državi,
je prvi legalni korak za razseljeno osebo

prošnja za azil.

Na tej točki so prosilci za azil

in niso uradno priznani kot begunci
dokler njihova prijava ni sprejeta.

Medtem ko se države strinjajo
v definiciji begunca,

je vsaka država gostiteljica odgovorna
za pregled vseh prošenj za azil

in odločanje o tem,
ali bo prošnja za azil sprejeta.

Smernice se med državami
lahko zelo razlikujejo.

Države gostiteljice imajo
kar nekaj dolžnosti

do ljudi, ki jim je prepoznan
status begunca,

kot je zagotovilo minimalnega standarda
in ne-diskriminacija.

Najbolj osnovna dolžnost do beguncev
je načelo nevračanja,

princip, ki narodu preprečuje,
da bi posameznika poslala

v državo, kjer sta ogrožena
njihovo življenje in svoboda.

V realnem svetu pa
so begunci pogosto žrtve

nekonsistentnega
in diskriminatornega ravnanja.

Vse bolj pogosto si morajo na novo
zgraditi življenje kljub ksenofobiji

in rasizmu.

In prepogosto ne smejo vstopiti
na trg delovne sile

in so popolnoma odvisni
od humanitarne pomoči.

Prav tako vse preveč begunskih otrok
ne obiskuje šole

zaradi zmanjšanega financiranja
izobraževalnih programov.

Če greš skozi zgodovino svoje družine,

je možno, da boš odkril,
da so bili na določeni točki

tvoji predniki prisiljeni zapustiti domove

zaradi vojne ali bega pred
diskriminacijo in preganjanjem.

Bilo bi dobro, če si zapomnimo te zgodbe,

ko slišimo o današnjih beguncih,

ki iščejo nov dom.