Patricia Kuhl: Jezikovna nadarjenost dojenčkov

Na dogodku TEDxRainier Patricia Kuhl
predstavi izjemna odkritja o tem, kako se dojenčki naučijo nekega jezika prek poslušanja ljudi okrog njih in "izvajanja statistike" o glasovih, ki jih morajo poznati. Domiselni laboratorijski poskusi in možganska slikanja prikazujejo izjemne miselne procese, preko katerih šestmesečni dojenčki dojemajo svet.

Poglejte tega dojenčka.

Izstopajo njene oči

in mehka koža.

Danes pa bom govorila
o nečem nevidnem,

in sicer o dogajanju
v njenih možganih.

S sodobnimi orodji nevroznanosti

lahko vidimo,
da so procesi v možganih

primer neverjetne znanosti.

Kar raziskujemo,

bo osvetlilo področje,

ki mu romantični
pisci in pesniki pravijo

"nebeška odprtost"

otroškega uma.

Tu vidimo

mati v Indiji,

ki govori jezik koro,

pred kratkim odkrit jezik.

Pogovarja se
s svojim otrokom.

Ta mati

in še 800 govorcev kora ve,

da morajo za ohranitev jezika

govoriti s svojimi otroki.

V tem tiči ključ.

Zakaj se jezika ne da ohraniti

preko govora med odraslimi,
med mano in vami?

Razlog je v možganih.

Tu vidimo,

da ima jezik
kritično obdobje za učenje.

Na vodoravni osi je starost v letih.

(Smeh)

Navpična os pa prikazuje

vašo sposobnost
osvajanja novega jezika.

Dojenčki in otroci so geniji

do njihovega sedmega leta,

nato pa ta sposobnost upada.

Po puberteti gre samo še navzdol.

Znanstveniki tem
dejstvom ne oporekajo,

laboratoriji po vsem svetu

pa poskušajo dognati,
zakaj pride do tega.

V našem laboratoriju
se osredotočamo

na prvo kritično obdobje razvoja,

obdobje, v katerem
dojenčki poskušajo ugotoviti,

kateri glasovi pripadajo
njihovemu jeziku.

S preučevanjem učenja glasov

želimo doseči model
za ostala področja jezika

in morda celo za
kritična obdobja otroštva

za socialni, čustveni

in spoznavni razvoj.

Dojenčke smo preučevali

s tehniko,
razširjeno po vsem svetu,

in z zvoki vseh jezikov.

Dojenček sedi
v starševem naročju,

mi pa jih naučimo,
da se obrnejo vsakič,

ko se zvok spremeni,
kot iz "a" v "i".

Če jim to uspe
ob pravem trenutku,

se črna škatla zasveti

in panda udari na boben.

Šestmesečni malčki
obožujejo to nalogo.

Kaj smo ugotovili?

Dojenčki celega sveta so,

kakor jim sama pravim,

državljani sveta.

Lahko razločijo vse glasove
vseh jezikov,

ne glede na državo in jezik,

kar je izjemno,
saj mi tega ne zmoremo.

Mi smo družbeno
omejeni poslušalci.

Lahko razločimo
glasove našega jezika,

ne pa tudi tujih jezikov.

Postavlja se vprašanje,

kdaj se ti državljani sveta

spremenijo v
družbeno omejene poslušalce.

Odgovor pa je:
pred prvim rojstnim dnem.

Tu vidite, kako so se na
nalogo obračanja glave

odzvali dojenčki v Tokiju in ZDA,

tu v Seattlu,

ko so poslušali
glasove "ra" in "la",

ki so pomembni za angleščino,
a ne za japonščino.

Dojenčki, stari med šest in osem let,
se ne razlikujejo.

Po dveh mesecih pa se zgodi
nekaj neverjetnega.

Dojenčkom iz ZDA gre veliko bolje,

japonskim pa veliko slabše,

saj se obe
skupini otrok pripravljata

na jezik,
ki se ga bosta naučili.

Zanima nas,
kaj se dogaja

v tej dvomesečni kritični dobi?

To je kritično obdobje
za razvoj zvoka,

a kaj se dogaja v možganih?

Dve stvari.

Prvič, dojenčki nas
pozorno poslušajo

in med poslušanjem

izvajajo statistiko.

Poslušajte dve materi,
ki govorita materinsko,

univerzalen jezik
za govorjenje otrokom,

v angleščini in
nato v japonščini.

(Video) V angleščini:
O, kakšne lepe velike modre oči imaš,

tako lepe in srčkane.

(Japonščina)

Medtem ko mi govorimo,

dojenčki poslušajo

in delajo statistiko

jezika, ki ga slišijo.

Te porazdelitve rastejo.

Ugotovili smo,

da dojenčki
razumejo statistiko,

ki pa se med angleščino
in japonščino zelo razlikuje.

Angleščina ima veliko
r-jev in l-jev.

To lahko vidimo na tabeli.

Porazdelitev pri japonščini
je zelo drugačna,

kjer vidimo skupino
vmesnega glasu,

znanega kot "japonski r".

Dojenčki prevzamejo

statistiko jezika,

kar vpliva na njihove možgane

in jih iz državljanov sveta
spremeni v

kulturno omejene poslušalce,
kot smo mi.

Mi odrasli

teh statistik ne prepoznamo več.

Vodijo nas predstave v spominu,

ki izhajajo iz zgodnjega razvoja.

Ugotovitve torej spreminjajo

naša videnja kritičnega obdobja.

Z matematičnega stališča trdimo,

da se učenje
jezikovne snovi upočasnjuje

z umirjanjem statistik.

Veliko vprašanj se pojavlja
o dvojezičnih ljudeh.

Dvojezični morajo namreč
ohranjati dva niza statistik

in izmenično izbirati med njima

glede na njihovega sogovorca.

Vprašali smo se,

ali lahko dojenčki ustvarijo statistiko
povsem novega jezika?

Za ta namen smo
ameriške dojenčke,

ki še niso slišali
drugega jezika,

mandarinščini izpostavili
prvič v kritičnem obdobju.

Vedeli smo, da so enojezični dojenčki
v Taipeju in Seattlu

ob poslušanju
glasov mandarinščine

pokazali enak vzorec.

Med šestimi in osmimi meseci
med njimi ni bilo razlik.

Po dveh mesecih pa se je zgodilo
nekaj neverjetnega.

Tajvanski dojenčki so postajali boljši,
ameriški pa zaostajali.

Ameriške dojenčke smo v tem obdodju

izpostavili mandarinščini.

Kot bi prišli na enomesečni obisk
sorodniki s Kitajske,

se nastanili k vam domov

in se dvanajstkrat
pogovarjali z otroki.

Tako je bilo to videti pri nas.

(Video) (V mandarinščini)

Kaj smo naredili
tem malim možganom?

(Smeh)

Nadzorna skupina
je morala zagotoviti,

da si zgolj s prihodom v laboratorij

ni izboljšala
znanja mandarinščine.

Nato je prišla skupina dojenčkov
in poslušala angleščino.

Na prikazu lahko vidimo,

da izpostavljenost angleščini
ni izboljšala njihove mandarinščine.

Kaj pa se zgodi dojenčkom,

izpostavljenim mandarinščini
v 12 nizih?

Postali so tako dobri
kot tajvanski dojenčki,

ki so svoj jezik poslušali
deset mesecev in pol.

Izkazalo se je,

da dojenčki ustvarijo
statistiko novega jezika.

Karkoli jim predstavite,
bodo spremenili v statistiko.

Spraševali smo se,

kakšnega pomena ima človek

pri teh vajah učenja.

Druga skupina dojenčkov

je bila prav tako na 12 nizih,

ki pa so potekali
preko tv sprejemnika,

tretja skupina pa je
poslušala le zvoke

in gledala medvedka na ekranu.

Kaj smo naredili
z njihovimi možgani?

Tu vidite rezultat poslušanja,

pri katerem
učenje ne napreduje,

ter rezultat gledanja in poslušanja,

prav tako brez napredka.

Le človeško
posredovanje jezika

omogoči dojenčkom
ustvarjanje statistik.

Njihovi socialni
možgani odločajo,

kdaj lahko pride do statistike.

Radi bi vstopili v možgane

in od blizu videli,
kaj se dogaja,

ko so dojenčki
pred TV sprejemnikom

oz. poslušajo druge ljudi.

Na srečo imamo novo napravo,

imenovano magnetni encefalogram,

ki nam to omogoča.

Videti je kot marsovska havba.

Je popolnoma varna,

neinvazivna in tiha.

Z milimetrsko natančnostjo

v prostorskem smislu

in v časovnem do milisekunde točno,

preko 306 SQUIDov -

superprevodnih naprav

za kvantno interferenco -

lahko opazujemo
magnetna polja,

ki se spreminjajo
glede na misli.

Prvi na svetu

smo posneli dojenčke

z napravo MEG

med njihovim učenjem.

To je mala Emma.

Stara je šest mesecev.

Različne jezike posluša

preko slušalk v ušesih.

Kot vidite, se lahko giblje.

Njeno glavo spremljamo

preko kroglic v kapici,

zato je prosta, da se giblje.

Priča smo
izjemnemu dosežku.

Kaj vidimo?

Dojenčkove možgane.

Ko zasliši besedo
v njenem jeziku,

se odzovejo območja
za slušno zaznavanje

in za njimi
sosednja območja,

za katera menimo,
da so povezana s koherenco

oz. uskladitvijo možganov
med različnimi območji,

in vzročnostjo,

ki povzroči,
da eno področje spodbudi drugo.

Začenjamo z veliko

in zlato dobo

poznavanja razvoja
otroških možganov.

Lahko jih bomo opazovali

med doživljanjem čustev,

med učenjem govora in branja,

reševanja matematičnega problema

ali ko dobijo zamisel.

Lahko bomo izvedli
posege na možganih

za otroke, ki imajo učne težave.

Kot so že pesniki in pisci opisali,

mislim, da bomo lahko videli

čudovito odprtost,

popolno in celovito odprtost

otroškega uma.

Preučevanje otroških možganov

nas bo privedlo
do globokih resnic

o pomenu biti človek

in tako bomo
morda lahko ohranili

naše misli
odprte za učenje

skozi celo življenje.

Hvala.

(Aplavz)