Return to Video

Patricia Kuhl: Jezikovna nadarjenost dojenčkov

  • 0:00 - 0:03
    Poglejte tega dojenčka.
  • 0:03 - 0:06
    Izstopajo njene oči
  • 0:06 - 0:09
    in mehka koža.
  • 0:09 - 0:12
    Danes pa bom govorila
    o nečem nevidnem,
  • 0:12 - 0:15
    in sicer o dogajanju
    v njenih možganih.
  • 0:16 - 0:18
    S sodobnimi orodji nevroznanosti
  • 0:18 - 0:21
    lahko vidimo,
    da so procesi v možganih
  • 0:21 - 0:24
    primer neverjetne znanosti.
  • 0:24 - 0:26
    Kar raziskujemo,
  • 0:26 - 0:28
    bo osvetlilo področje,
  • 0:28 - 0:31
    ki mu romantični
    pisci in pesniki pravijo
  • 0:31 - 0:34
    "nebeška odprtost"
  • 0:34 - 0:36
    otroškega uma.
  • 0:36 - 0:38
    Tu vidimo
  • 0:38 - 0:40
    mati v Indiji,
  • 0:40 - 0:42
    ki govori jezik koro,
  • 0:42 - 0:44
    pred kratkim odkrit jezik.
  • 0:44 - 0:46
    Pogovarja se
    s svojim otrokom.
  • 0:46 - 0:48
    Ta mati
  • 0:48 - 0:51
    in še 800 govorcev kora ve,
  • 0:51 - 0:54
    da morajo za ohranitev jezika
  • 0:54 - 0:57
    govoriti s svojimi otroki.
  • 0:57 - 1:00
    V tem tiči ključ.
  • 1:00 - 1:02
    Zakaj se jezika ne da ohraniti
  • 1:02 - 1:05
    preko govora med odraslimi,
    med mano in vami?
  • 1:05 - 1:08
    Razlog je v možganih.
  • 1:08 - 1:10
    Tu vidimo,
  • 1:10 - 1:13
    da ima jezik
    kritično obdobje za učenje.
  • 1:13 - 1:16
    Na vodoravni osi je starost v letih.
  • 1:16 - 1:19
    (Smeh)
  • 1:19 - 1:21
    Navpična os pa prikazuje
  • 1:21 - 1:23
    vašo sposobnost
    osvajanja novega jezika.
  • 1:23 - 1:25
    Dojenčki in otroci so geniji
  • 1:25 - 1:27
    do njihovega sedmega leta,
  • 1:27 - 1:30
    nato pa ta sposobnost upada.
  • 1:30 - 1:32
    Po puberteti gre samo še navzdol.
  • 1:32 - 1:35
    Znanstveniki tem
    dejstvom ne oporekajo,
  • 1:35 - 1:37
    laboratoriji po vsem svetu
  • 1:37 - 1:40
    pa poskušajo dognati,
    zakaj pride do tega.
  • 1:40 - 1:42
    V našem laboratoriju
    se osredotočamo
  • 1:42 - 1:44
    na prvo kritično obdobje razvoja,
  • 1:44 - 1:46
    obdobje, v katerem
    dojenčki poskušajo ugotoviti,
  • 1:46 - 1:49
    kateri glasovi pripadajo
    njihovemu jeziku.
  • 1:49 - 1:52
    S preučevanjem učenja glasov
  • 1:52 - 1:54
    želimo doseči model
    za ostala področja jezika
  • 1:54 - 1:57
    in morda celo za
    kritična obdobja otroštva
  • 1:57 - 1:59
    za socialni, čustveni
  • 1:59 - 2:01
    in spoznavni razvoj.
  • 2:01 - 2:03
    Dojenčke smo preučevali
  • 2:03 - 2:05
    s tehniko,
    razširjeno po vsem svetu,
  • 2:05 - 2:07
    in z zvoki vseh jezikov.
  • 2:07 - 2:09
    Dojenček sedi
    v starševem naročju,
  • 2:09 - 2:11
    mi pa jih naučimo,
    da se obrnejo vsakič,
  • 2:11 - 2:13
    ko se zvok spremeni,
    kot iz "a" v "i".
  • 2:13 - 2:15
    Če jim to uspe
    ob pravem trenutku,
  • 2:15 - 2:17
    se črna škatla zasveti
  • 2:17 - 2:19
    in panda udari na boben.
  • 2:19 - 2:21
    Šestmesečni malčki
    obožujejo to nalogo.
  • 2:21 - 2:23
    Kaj smo ugotovili?
  • 2:23 - 2:25
    Dojenčki celega sveta so,
  • 2:25 - 2:27
    kakor jim sama pravim,
  • 2:27 - 2:29
    državljani sveta.
  • 2:29 - 2:32
    Lahko razločijo vse glasove
    vseh jezikov,
  • 2:32 - 2:35
    ne glede na državo in jezik,
  • 2:35 - 2:38
    kar je izjemno,
    saj mi tega ne zmoremo.
  • 2:38 - 2:40
    Mi smo družbeno
    omejeni poslušalci.
  • 2:40 - 2:42
    Lahko razločimo
    glasove našega jezika,
  • 2:42 - 2:44
    ne pa tudi tujih jezikov.
  • 2:44 - 2:46
    Postavlja se vprašanje,
  • 2:46 - 2:48
    kdaj se ti državljani sveta
  • 2:48 - 2:51
    spremenijo v
    družbeno omejene poslušalce.
  • 2:51 - 2:54
    Odgovor pa je:
    pred prvim rojstnim dnem.
  • 2:54 - 2:57
    Tu vidite, kako so se na
    nalogo obračanja glave
  • 2:57 - 2:59
    odzvali dojenčki v Tokiju in ZDA,
  • 2:59 - 3:01
    tu v Seattlu,
  • 3:01 - 3:03
    ko so poslušali
    glasove "ra" in "la",
  • 3:03 - 3:06
    ki so pomembni za angleščino,
    a ne za japonščino.
  • 3:06 - 3:09
    Dojenčki, stari med šest in osem let,
    se ne razlikujejo.
  • 3:09 - 3:12
    Po dveh mesecih pa se zgodi
    nekaj neverjetnega.
  • 3:12 - 3:14
    Dojenčkom iz ZDA gre veliko bolje,
  • 3:14 - 3:16
    japonskim pa veliko slabše,
  • 3:16 - 3:18
    saj se obe
    skupini otrok pripravljata
  • 3:18 - 3:21
    na jezik,
    ki se ga bosta naučili.
  • 3:21 - 3:24
    Zanima nas,
    kaj se dogaja
  • 3:24 - 3:26
    v tej dvomesečni kritični dobi?
  • 3:26 - 3:28
    To je kritično obdobje
    za razvoj zvoka,
  • 3:28 - 3:30
    a kaj se dogaja v možganih?
  • 3:30 - 3:32
    Dve stvari.
  • 3:32 - 3:35
    Prvič, dojenčki nas
    pozorno poslušajo
  • 3:35 - 3:38
    in med poslušanjem
  • 3:38 - 3:40
    izvajajo statistiko.
  • 3:40 - 3:43
    Poslušajte dve materi,
    ki govorita materinsko,
  • 3:43 - 3:46
    univerzalen jezik
    za govorjenje otrokom,
  • 3:46 - 3:49
    v angleščini in
    nato v japonščini.
  • 3:49 - 3:52
    (Video) V angleščini:
    O, kakšne lepe velike modre oči imaš,
  • 3:52 - 3:55
    tako lepe in srčkane.
  • 3:56 - 4:02
    (Japonščina)
  • 4:02 - 4:04
    Medtem ko mi govorimo,
  • 4:04 - 4:06
    dojenčki poslušajo
  • 4:06 - 4:08
    in delajo statistiko
  • 4:08 - 4:11
    jezika, ki ga slišijo.
  • 4:11 - 4:14
    Te porazdelitve rastejo.
  • 4:14 - 4:16
    Ugotovili smo,
  • 4:16 - 4:19
    da dojenčki
    razumejo statistiko,
  • 4:19 - 4:22
    ki pa se med angleščino
    in japonščino zelo razlikuje.
  • 4:22 - 4:25
    Angleščina ima veliko
    r-jev in l-jev.
  • 4:25 - 4:27
    To lahko vidimo na tabeli.
  • 4:27 - 4:29
    Porazdelitev pri japonščini
    je zelo drugačna,
  • 4:29 - 4:32
    kjer vidimo skupino
    vmesnega glasu,
  • 4:32 - 4:35
    znanega kot "japonski r".
  • 4:35 - 4:37
    Dojenčki prevzamejo
  • 4:37 - 4:39
    statistiko jezika,
  • 4:39 - 4:41
    kar vpliva na njihove možgane
  • 4:41 - 4:43
    in jih iz državljanov sveta
    spremeni v
  • 4:43 - 4:46
    kulturno omejene poslušalce,
    kot smo mi.
  • 4:46 - 4:48
    Mi odrasli
  • 4:48 - 4:50
    teh statistik ne prepoznamo več.
  • 4:50 - 4:53
    Vodijo nas predstave v spominu,
  • 4:53 - 4:56
    ki izhajajo iz zgodnjega razvoja.
  • 4:56 - 4:58
    Ugotovitve torej spreminjajo
  • 4:58 - 5:01
    naša videnja kritičnega obdobja.
  • 5:01 - 5:04
    Z matematičnega stališča trdimo,
  • 5:04 - 5:07
    da se učenje
    jezikovne snovi upočasnjuje
  • 5:07 - 5:09
    z umirjanjem statistik.
  • 5:09 - 5:12
    Veliko vprašanj se pojavlja
    o dvojezičnih ljudeh.
  • 5:12 - 5:16
    Dvojezični morajo namreč
    ohranjati dva niza statistik
  • 5:16 - 5:19
    in izmenično izbirati med njima
  • 5:19 - 5:21
    glede na njihovega sogovorca.
  • 5:21 - 5:23
    Vprašali smo se,
  • 5:23 - 5:26
    ali lahko dojenčki ustvarijo statistiko
    povsem novega jezika?
  • 5:26 - 5:28
    Za ta namen smo
    ameriške dojenčke,
  • 5:28 - 5:30
    ki še niso slišali
    drugega jezika,
  • 5:30 - 5:33
    mandarinščini izpostavili
    prvič v kritičnem obdobju.
  • 5:33 - 5:35
    Vedeli smo, da so enojezični dojenčki
    v Taipeju in Seattlu
  • 5:35 - 5:38
    ob poslušanju
    glasov mandarinščine
  • 5:38 - 5:40
    pokazali enak vzorec.
  • 5:40 - 5:42
    Med šestimi in osmimi meseci
    med njimi ni bilo razlik.
  • 5:42 - 5:45
    Po dveh mesecih pa se je zgodilo
    nekaj neverjetnega.
  • 5:45 - 5:48
    Tajvanski dojenčki so postajali boljši,
    ameriški pa zaostajali.
  • 5:48 - 5:51
    Ameriške dojenčke smo v tem obdodju
  • 5:51 - 5:53
    izpostavili mandarinščini.
  • 5:53 - 5:56
    Kot bi prišli na enomesečni obisk
    sorodniki s Kitajske,
  • 5:56 - 5:58
    se nastanili k vam domov
  • 5:58 - 6:00
    in se dvanajstkrat
    pogovarjali z otroki.
  • 6:00 - 6:02
    Tako je bilo to videti pri nas.
  • 6:02 - 6:24
    (Video) (V mandarinščini)
  • 6:24 - 6:26
    Kaj smo naredili
    tem malim možganom?
  • 6:26 - 6:29
    (Smeh)
  • 6:29 - 6:31
    Nadzorna skupina
    je morala zagotoviti,
  • 6:31 - 6:33
    da si zgolj s prihodom v laboratorij
  • 6:33 - 6:35
    ni izboljšala
    znanja mandarinščine.
  • 6:35 - 6:37
    Nato je prišla skupina dojenčkov
    in poslušala angleščino.
  • 6:37 - 6:39
    Na prikazu lahko vidimo,
  • 6:39 - 6:41
    da izpostavljenost angleščini
    ni izboljšala njihove mandarinščine.
  • 6:41 - 6:43
    Kaj pa se zgodi dojenčkom,
  • 6:43 - 6:45
    izpostavljenim mandarinščini
    v 12 nizih?
  • 6:45 - 6:47
    Postali so tako dobri
    kot tajvanski dojenčki,
  • 6:47 - 6:50
    ki so svoj jezik poslušali
    deset mesecev in pol.
  • 6:50 - 6:52
    Izkazalo se je,
  • 6:52 - 6:54
    da dojenčki ustvarijo
    statistiko novega jezika.
  • 6:54 - 6:58
    Karkoli jim predstavite,
    bodo spremenili v statistiko.
  • 6:58 - 7:00
    Spraševali smo se,
  • 7:00 - 7:02
    kakšnega pomena ima človek
  • 7:02 - 7:04
    pri teh vajah učenja.
  • 7:04 - 7:06
    Druga skupina dojenčkov
  • 7:06 - 7:09
    je bila prav tako na 12 nizih,
  • 7:09 - 7:11
    ki pa so potekali
    preko tv sprejemnika,
  • 7:11 - 7:14
    tretja skupina pa je
    poslušala le zvoke
  • 7:14 - 7:16
    in gledala medvedka na ekranu.
  • 7:16 - 7:19
    Kaj smo naredili
    z njihovimi možgani?
  • 7:19 - 7:22
    Tu vidite rezultat poslušanja,
  • 7:22 - 7:24
    pri katerem
    učenje ne napreduje,
  • 7:24 - 7:27
    ter rezultat gledanja in poslušanja,
  • 7:27 - 7:29
    prav tako brez napredka.
  • 7:29 - 7:31
    Le človeško
    posredovanje jezika
  • 7:31 - 7:33
    omogoči dojenčkom
    ustvarjanje statistik.
  • 7:33 - 7:35
    Njihovi socialni
    možgani odločajo,
  • 7:35 - 7:37
    kdaj lahko pride do statistike.
  • 7:37 - 7:39
    Radi bi vstopili v možgane
  • 7:39 - 7:41
    in od blizu videli,
    kaj se dogaja,
  • 7:41 - 7:43
    ko so dojenčki
    pred TV sprejemnikom
  • 7:43 - 7:45
    oz. poslušajo druge ljudi.
  • 7:45 - 7:47
    Na srečo imamo novo napravo,
  • 7:47 - 7:49
    imenovano magnetni encefalogram,
  • 7:49 - 7:51
    ki nam to omogoča.
  • 7:51 - 7:53
    Videti je kot marsovska havba.
  • 7:53 - 7:55
    Je popolnoma varna,
  • 7:55 - 7:58
    neinvazivna in tiha.
  • 7:58 - 8:00
    Z milimetrsko natančnostjo
  • 8:00 - 8:02
    v prostorskem smislu
  • 8:02 - 8:04
    in v časovnem do milisekunde točno,
  • 8:04 - 8:06
    preko 306 SQUIDov -
  • 8:06 - 8:08
    superprevodnih naprav
  • 8:08 - 8:10
    za kvantno interferenco -
  • 8:10 - 8:12
    lahko opazujemo
    magnetna polja,
  • 8:12 - 8:14
    ki se spreminjajo
    glede na misli.
  • 8:14 - 8:16
    Prvi na svetu
  • 8:16 - 8:18
    smo posneli dojenčke
  • 8:18 - 8:20
    z napravo MEG
  • 8:20 - 8:22
    med njihovim učenjem.
  • 8:22 - 8:24
    To je mala Emma.
  • 8:24 - 8:26
    Stara je šest mesecev.
  • 8:26 - 8:28
    Različne jezike posluša
  • 8:28 - 8:31
    preko slušalk v ušesih.
  • 8:31 - 8:33
    Kot vidite, se lahko giblje.
  • 8:33 - 8:35
    Njeno glavo spremljamo
  • 8:35 - 8:37
    preko kroglic v kapici,
  • 8:37 - 8:40
    zato je prosta, da se giblje.
  • 8:40 - 8:42
    Priča smo
    izjemnemu dosežku.
  • 8:42 - 8:44
    Kaj vidimo?
  • 8:44 - 8:46
    Dojenčkove možgane.
  • 8:46 - 8:49
    Ko zasliši besedo
    v njenem jeziku,
  • 8:49 - 8:51
    se odzovejo območja
    za slušno zaznavanje
  • 8:51 - 8:53
    in za njimi
    sosednja območja,
  • 8:53 - 8:56
    za katera menimo,
    da so povezana s koherenco
  • 8:56 - 8:58
    oz. uskladitvijo možganov
    med različnimi območji,
  • 8:58 - 9:00
    in vzročnostjo,
  • 9:00 - 9:03
    ki povzroči,
    da eno področje spodbudi drugo.
  • 9:03 - 9:05
    Začenjamo z veliko
  • 9:05 - 9:08
    in zlato dobo
  • 9:08 - 9:11
    poznavanja razvoja
    otroških možganov.
  • 9:11 - 9:13
    Lahko jih bomo opazovali
  • 9:13 - 9:15
    med doživljanjem čustev,
  • 9:15 - 9:17
    med učenjem govora in branja,
  • 9:17 - 9:19
    reševanja matematičnega problema
  • 9:19 - 9:21
    ali ko dobijo zamisel.
  • 9:21 - 9:24
    Lahko bomo izvedli
    posege na možganih
  • 9:24 - 9:27
    za otroke, ki imajo učne težave.
  • 9:27 - 9:30
    Kot so že pesniki in pisci opisali,
  • 9:30 - 9:32
    mislim, da bomo lahko videli
  • 9:32 - 9:34
    čudovito odprtost,
  • 9:34 - 9:36
    popolno in celovito odprtost
  • 9:36 - 9:39
    otroškega uma.
  • 9:39 - 9:41
    Preučevanje otroških možganov
  • 9:41 - 9:43
    nas bo privedlo
    do globokih resnic
  • 9:43 - 9:45
    o pomenu biti človek
  • 9:45 - 9:47
    in tako bomo
    morda lahko ohranili
  • 9:47 - 9:49
    naše misli
    odprte za učenje
  • 9:49 - 9:51
    skozi celo življenje.
  • 9:51 - 9:53
    Hvala.
  • 9:53 - 9:56
    (Aplavz)
Title:
Patricia Kuhl: Jezikovna nadarjenost dojenčkov
Speaker:
Patricia Kuhl
Description:

Na dogodku TEDxRainier Patricia Kuhl
predstavi izjemna odkritja o tem, kako se dojenčki naučijo nekega jezika prek poslušanja ljudi okrog njih in "izvajanja statistike" o glasovih, ki jih morajo poznati. Domiselni laboratorijski poskusi in možganska slikanja prikazujejo izjemne miselne procese, preko katerih šestmesečni dojenčki dojemajo svet.

more » « less
Video Language:
English
Team:
TED
Project:
TEDTalks
Duration:
09:57

Slovenian subtitles

Revisions