VS Ramachandran: Nevroni, ki so oblikovali civilizacijo

Nevrolog Vilayanur Ramachandran opiše osupljivo delovanje zrcalnih nevronov. Ti nevroni, ki so jih odkrili šele pred kratkim, nam omogočijo, da se naučimo kompleksnega socialnega vedenja, ki je postavilo temelje današnje civilizacije.

Govoril bom o človeških možganih,

ki jih raziskujemo na Univerzi Kalifornije.

Samo pomislite.

Kos mesa, ki tehta samo okoli 1,5 kg

in ga lahko držite v dlani.

Lahko razmišlja o prostranosti medzvezdnega prostora.

Se sprašuje o pomenu neskončnosti,

o pomenu lastnega obstoja

in o obstoju Boga.

To je najbolj osupljiva stvar na svetu.

To je največja skrivnost človeka.

Kako je prišlo do tega?

Možgani so sestavljeni iz nevronov.

Zdaj govorimo o nevronih.

V možganih odraslega človeka je 100 milijard nevronov.

Vsak nevron je povezan s 1000 do 10.000

izmed ostalih nevronov v možganih.

Ljudje so izračunali,

da število permutacij in kombinacij v možganih

presega število osnovnih delcev v vesolju.

Kako se lotimo preučevanja možganov?

Lahko se posvetimo pacientom s poškodbami

v različnih delih možganov in preučimo spremembe v obnašanju.

O tem sem govoril zadnjič.

Danes bom govoril o drugačnem pristopu.

Elektrode namestimo v različne dele možganov

in posnamemo dejavnost posameznih živčnih celic v možganih.

Kot da bi prisluškovali dejavnosti živčnih celic.

Nedavno odkritje

raziskovalcev iz Parme v Italiji,

Giacome Rizzolattija in njegovih sodelavcev,

je skupina zrcalnih nevronov,

ki se nahajajo v frontalnem režnju možganov.

Izkazalo se je, da obstajajo

motorični nevroni v sprednjem delu možganov,

ki so znani že več kot 50 let.

Ti nevroni začnejo delovati, ko človek izvaja določeno dejanje.

Če primem jabolko,

bo začel delovati motorični nevron v sprednjem delu možganov.

Če povlečem predmet, se sproži delovanje drugega nevrona,

ki mi je ukazal, naj predmet povlečem.

Ti nevroni so znani že dolgo časa.

Rizzolatti je odkril,

da del teh nevronov,

približno 20 odstotkov, deluje tudi,

ko opazujemo druge, kako izvajajo enako dejanje.

Delovanje nevrona se sproži, ko stvar primem

in tudi ko opazujem Joeja, kako prime enako stvar.

To je resnično neverjetno.

Kot da bi nevron prevzel

vidik drugega človeka.

Kot da bi izvajal virtualno simulacijo

dejanj drugega človeka.

Kakšen je pomen zrcalnih nevronov?

Sodelujejo pri posnemanju in tekmovanju.

Za posnemanje kompleksnega dejanja

morajo možgani prevzeti vidik drugega človeka.

To je pomembno pri posnemanju in tekmovanju.

Zakaj?

Poglejmo si naslednjo prosojnico.

Kako posnemamo? Zakaj je posnemanje pomembno?

Zrcalni nevroni in posnemanje.

Poglejmo si kulturo, čudež človeštva.

Če se vrnemo 75.000 do 100.000 let nazaj

v evolucijo človeka, vidimo,

da se je takrat zgodilo nekaj zelo pomembnega.

Nenadoma so se pojavile in hitro širile

številne spretnosti, ki so značilne samo za ljudi,

kot so uporaba orodja,

ognja, zavetišč in seveda jezika

ter sposobnost, da

analiziramo vedenje drugih ljudi.

Vse se je zgodilo dokaj hitro.

Čeprav so človeški možgani današnjo velikost dosegli

skoraj 300.000 ali 400.000 let nazaj,

se je pred 100.000 leti vse zgodilo izjemno hitro.

Trdim, da so se

nenadoma pojavili visoko razviti zrcalni nevroni,

ki so nam omogočili, da smo posnemali dejanja drugih.

Ko je nekdo v skupini naključno odkril

npr. ogenj

ali določeno orodje, se je to

hitro razširilo med populacijo

ali pa se je preneslo na naslednje generacije.

Gre za Lamarckovo teorijo evolucije

in ne več darvinistično.

Darvinistična evolucija poteka na stotine ali tisoče let.

Polarni medved bo za razvoj kožuha

potreboval na tisoče generacij, mogoče 100.000 let.

Otrok lahko opazuje svojega starša,

kako ubije polarnega medveda,

ga odre in se obleče v njegovo krzno

ter se tega nauči v enem koraku. Kar se je polarni medved

učil 100.000 let,

se lahko otrok nauči v 5 ali 10 minutah.

Ko se stvari enkrat naučimo,

se znanje sorazmerno širi med populacijo.

To je osnova. Posnemanje kompleksnih spretnosti

je kultura in osnova civilizacije.

Obstaja pa tudi drugačna vrsta zrcalnih nevronov,

ki sodeluje pri nečem popolnoma drugačnem.

Tako kot obstajajo zrcalni nevroni za dejanja,

obstajajo tudi zrcalni nevroni za dotik.

Če se nekdo dotakne moje roke,

se sproži delovanje nevrona v somatosenzoričnem

predelu v možganski skorji.

Isti nevron lahko deluje tudi,

ko samo opazujem, kako se nekdo dotakne druge osebe.

Vživim se v to, da se je nekdo dotaknil druge osebe.

Večina nevronov se bo sprožila, ko se me nekdo dotakne

na različnih delih. Različni nevroni za različne dele telesa.

Del nevronov pa se bo sprožil tudi takrat, ko gledam,

kako se nekdo dotika nekoga drugega na istem delu.

Spet gre za nevrone,

ki se vživijo v situacijo druge osebe.

Pojavi se vprašanje: Ko gledam, kako se nekdo dotika druge osebe,

zakaj dejansko ne čutim dotika

med opazovanjem?

Vživim se v vlogo osebe, dotika pa ne čutim.

V koži imamo receptorje

za dotik in bolečino, ki pošiljajo dražljaje v možgane

in nam sporočajo:˝Nihče se te ne dotika.

Vživi se v vlogo drugega,

ampak ne čuti dotika,

drugače boš zmeden.˝

To je povratna informacija,

ki izniči signal zrcalnega nevrona

in nam prepreči, da bi zavestno občutili dotik.

Če pa oseba umakne roko, preprosto omrtviči mojo roko,

kot da bi dobil injekcijo.

To omrtviči brahialni pleksus, zato roka odreveni

in ne zazna vznemirjenja.

Če zdaj gledam, kako se nekdo dotika drugega,

to dejansko čutim v svoji roki.

Tako smo odstranili oviro

med mano in ostalimi ljudmi.

Zato te nevrone imenujem Gandhijevi nevroni ali nevroni vživetja.

(Smeh)

To ni mišljeno v abstraktnem ali metaforičnem smislu,

vse, kar nas ločuje od druge osebe,

je naša koža.

Če odstranimo kožo, bomo dotik občutili v naših mislih.

Odstranili smo oviro med nami in drugimi ljudmi.

To je osnova vzhodnjaške filozofije.

Ne obstaja samostojna oseba,

ki neodvisno od drugih raziskuje svet

in druge ljudi.

Povezani nismo samo prek Facebooka in interneta,

ampak smo skoraj dobesedno povezani z nevroni.

V tej sobi je cela mreža nevronov, ki se pogovarjajo med sabo.

Vaša zavest

se dejansko ne razlikuje od zavesti drugih.

To ni praznoverna filozofija.

Izhaja iz našega razumevanja osnovne nevroznanosti.

Imate pacienta s fantomskim udom. Če so vam odstranili roko

in imate fantomski občutek bolečine, boste medtem, ko se bo nekdo

dotikal druge osebe, to čutili v svojem fantomskem udu.

Osupljivo je,

da ljudje pri občutenju fantomske bolečine stiskajo roko druge osebe,

masirajo roko druge osebe,

kar olajša bolečino v fantomski roki.

Kot da bi nevron

doživel olajšanje samo

z opazovanjem tega, kako masiramo drugo osebo.

Še moja zadnja prosojnica.

Dolgo časa so ljudje obravnavali znanost

in humanistiko izrazito ločeno.

C.P. Snow je govoril o dveh kulturah:

o znanosti na eni in humanistiki na drugi strani,

ki se ne moreta združiti.

Po mojem mnenju zrcalni nevroni predstavljajo vmesni člen,

ki nam omogoča, da premislimo o zavesti,

o svoji identiteti,

o tem kaj nas ločuje od drugih ljudi,

kaj nam omogoča, da se vživimo v vlogo drugih

in celo o pojavu kulture in civilizacije,

ki sta značilni samo za ljudi. Hvala.

Aplavz