Return to Video

Zakaj se borim za izobraževanje begunskih deklic (takih, kot jaz)

  • 0:01 - 0:04
    Ne izberemo si sami, kje se rodimo.
  • 0:05 - 0:08
    Ne izberemo si svojih staršev.
  • 0:09 - 0:13
    Si pa izberemo, kako bomo živeli.
  • 0:15 - 0:18
    Nisem si izbrala, da sem se
    rodila v Južnem Sudanu,
  • 0:18 - 0:20
    deželi, polni konfliktov.
  • 0:21 - 0:23
    Nisem si izbrala svojega imena,
  • 0:23 - 0:25
    Nyiriak,
  • 0:25 - 0:26
    ki pomeni 'vojna'.
  • 0:27 - 0:29
    Vedno sem ga zavračala
  • 0:29 - 0:33
    in prav tako vso dediščino, ki jo prinaša.
  • 0:33 - 0:35
    Izbrala sem si, da me kličejo Mary.
  • 0:36 - 0:40
    Kot učiteljica sem stala pred 120 učenci,
  • 0:40 - 0:43
    tako da me ta oder ne plaši.
  • 0:44 - 0:48
    Moji učenci prihajajo iz držav,
    uničenih zaradi vojn.
  • 0:48 - 0:51
    Zelo so si različni,
  • 0:51 - 0:53
    a imajo eno skupno stvar:
  • 0:54 - 0:57
    zbežali so od doma, da bi preživeli.
  • 0:59 - 1:02
    Nekateri imajo starše,
    ki so še vedno doma v Južnem Sudanu,
  • 1:02 - 1:03
    ki ubijajo drug drugega,
  • 1:03 - 1:08
    ker pripadajo različnim plemenom
    ali imajo drugačna prepričanja.
  • 1:09 - 1:13
    Drugi prihajajo iz drugih afriških
    držav, uničenih od vojne.
  • 1:14 - 1:17
    A ko vstopijo v mojo učilnico,
    se spoprijateljijo,
  • 1:17 - 1:19
    skupaj hodijo iz šole domov,
  • 1:19 - 1:21
    skupaj delajo domačo nalogo.
  • 1:22 - 1:25
    V moji učilnici sovraštvo ni dovoljeno.
  • 1:26 - 1:30
    Moja zgodba je enaka zgodbam
    mnogih drugih beguncev.
  • 1:31 - 1:33
    Vojna se je začela,
    ko sem bila še dojenček.
  • 1:34 - 1:35
    Moj oče,
  • 1:35 - 1:38
    ki ni bil prisoten večino
    mojega zgodnjega otroštva,
  • 1:38 - 1:41
    je počel isto kot vsi drugo moški:
  • 1:41 - 1:43
    boril se je za domovino.
  • 1:43 - 1:46
    Imel je dve ženi in veliko otrok.
  • 1:48 - 1:51
    Moja mama je bila njegova druga žena.
  • 1:51 - 1:53
    Z njim se je poročila pri šestnajstih.
  • 1:54 - 1:58
    Tako je bilo, ker moja mama
    izhaja iz revne družine
  • 1:58 - 2:00
    in ni imela nobene druge izbire.
  • 2:00 - 2:03
    Moj oče pa je bil bogat.
  • 2:03 - 2:04
    Imel je veliko krav.
  • 2:07 - 2:10
    Streljanje je bilo na dnevnem redu.
  • 2:13 - 2:16
    Moja skupnost je bila nenehno napadena.
  • 2:17 - 2:21
    Skupnosti so se borile druga proti
    drugi, ko so ob Nilu zajemale vodo.
  • 2:21 - 2:22
    A to ni bilo vse.
  • 2:23 - 2:27
    Letala so odmetavala vrteče
    in strašne bombe,
  • 2:27 - 2:29
    ki so ljudem sekale ude.
  • 2:29 - 2:33
    A najstrašnejša stvar za vsakega
    starša je bila
  • 2:33 - 2:39
    videti svojega otroka ugrabljenega
    in spremenjenega v mladega vojaka.
  • 2:40 - 2:42
    Moja mama je skopala jarek,
  • 2:42 - 2:44
    ki je kmalu postal naš dom.
  • 2:45 - 2:48
    A vseeno se nismo počutili varne.
  • 2:48 - 2:52
    Morala je pobegniti, da bi
    našla varno mesto za nas.
  • 2:52 - 2:56
    Imela sem štiri leta,
    moja mlajša sestra pa dve.
  • 2:57 - 2:59
    Pridružile smo se veliki skupini ljudi
  • 2:59 - 3:03
    in skupaj smo hodile mnogo mučnih dni,
  • 3:03 - 3:05
    da bi našle varen kraj.
  • 3:05 - 3:07
    A komaj smo si malo odpočile,
  • 3:08 - 3:11
    smo bili spet napadeni.
  • 3:12 - 3:15
    Spomnim se, da je bila mama noseča,
  • 3:15 - 3:18
    ko je izmenjaje nosila mene
    in mojo mlajšo sestro.
  • 3:18 - 3:21
    Končno nam je uspelo prečkati
    mejo s Kenijo.
  • 3:22 - 3:27
    A to je bila najdaljša pot
    v mojem življenju.
  • 3:28 - 3:32
    Moja stopala so bila polna svežih mehurjev.
  • 3:34 - 3:35
    Na naše veliko presenečenje
  • 3:35 - 3:39
    smo našle druge družinske člane,
    ki so že prej pobegnili v kamp,
  • 3:39 - 3:40
    kjer ste danes,
  • 3:40 - 3:42
    v kamp Kakuma.
  • 3:42 - 3:46
    Zdaj pa bi rada, da ste
    za trenutek vsi čisto tiho.
  • 3:49 - 3:50
    Slišite?
  • 3:52 - 3:55
    Zvok tišine.
  • 3:56 - 3:58
    Nobenega streljanja.
  • 3:59 - 4:02
    Končno mir.
  • 4:02 - 4:06
    To je moj prvi spomin iz tega kampa.
  • 4:07 - 4:10
    Ko se preseliš iz vojnega območja
  • 4:10 - 4:12
    in prideš na varen kraj, kot je Kakuma,
  • 4:12 - 4:14
    si res prišel daleč.
  • 4:16 - 4:19
    Tu sem sicer ostala samo tri leta.
  • 4:19 - 4:22
    Moj oče, ki je bil odsoten večino
    mojega ranega otroštva,
  • 4:22 - 4:23
    se je vrnil v moje življenje.
  • 4:24 - 4:27
    Organiziral je, da sem se
    lahko preselila k svojemu stricu
  • 4:27 - 4:29
    k naši družini v Nakuru.
  • 4:29 - 4:32
    Tam sem našla očetovo prvo ženo,
  • 4:32 - 4:35
    svoje polsestre in polbrate.
  • 4:35 - 4:37
    Vpisala sem se v šolo.
  • 4:38 - 4:42
    Spomnim se svojega prvega šolskega
    dne - spet sem lahko pela in se smejala -
  • 4:42 - 4:45
    in moje prve šolske uniforme.
  • 4:46 - 4:48
    Bilo je čudovito.
  • 4:49 - 4:52
    Potem pa sem se zavedla,
  • 4:53 - 4:57
    da se mojemu stricu ni zdelo
    prav, da hodim v šolo,
  • 4:58 - 5:01
    preprosto zato, ker sem bila deklica.
  • 5:03 - 5:06
    Moji polbratje so bili njegova prioriteta.
  • 5:07 - 5:10
    Govoril je: "Izobraževanje deklet
    je izguba časa."
  • 5:11 - 5:16
    In zato sem manjkala veliko dni v šoli,
  • 5:16 - 5:18
    ker šolnina ni bila plačana.
  • 5:19 - 5:21
    Moj oče je pristopil
  • 5:21 - 5:24
    in organiziral, da sem šla v internat.
  • 5:25 - 5:29
    Spomnim se vere, ki jo je
    vtisnil vame v naslednjih nekaj letih.
  • 5:29 - 5:35
    Govoril je: "Izobraževanje je žival,
    ki jo moraš premagati.
  • 5:36 - 5:39
    Z izobrazbo lahko preživiš.
  • 5:40 - 5:44
    Izobrazba naj bo tvoj prvi mož."
  • 5:45 - 5:50
    In s temi besedami
    je sprožil svojo prvo naložbo.
  • 5:50 - 5:51
    Počutila sem se srečno!
  • 5:52 - 5:55
    A nekaj sem pogrešala:
  • 5:56 - 5:58
    svojo mamo.
  • 5:59 - 6:02
    Moja mama je ostala v kampu
  • 6:03 - 6:05
    in nisem je videla, odkar sem odšla.
  • 6:06 - 6:11
    Šest let, ko je nisem videla,
    je bilo res dolgih.
  • 6:12 - 6:13
    Bila sem sama,
  • 6:14 - 6:15
    v šoli,
  • 6:16 - 6:18
    ko sem slišala za njeno smrt.
  • 6:20 - 6:23
    V Južnem Sudanu sem videla
    veliko ljudi,
  • 6:24 - 6:26
    ki so izgubili življenje.
  • 6:26 - 6:28
    Od sosedov sem slišala,
  • 6:28 - 6:30
    kako so izgubili svoje sinove, može,
  • 6:31 - 6:32
    otroke.
  • 6:33 - 6:37
    Nikoli pa nisem pomislila,
    da se bo kaj takega zgodilo meni.
  • 6:38 - 6:41
    Mesec dni prej je moja mačeha,
  • 6:41 - 6:45
    ki je bila v Nakuruju tako dobra
    z mano, umrla prva.
  • 6:48 - 6:53
    Takrat sem se zavedla, da je
    po tem, ko je rodila štiri deklice,
  • 6:53 - 6:57
    moja mama končno rodila nekaj,
  • 6:57 - 7:00
    zaradi česar bi lahko bila
    v skupnosti sprejeta -
  • 7:00 - 7:02
    dečka,
  • 7:02 - 7:03
    mojega bratca.
  • 7:05 - 7:07
    A tudi on
  • 7:07 - 7:09
    se je zapisal na seznam umrlih.
  • 7:12 - 7:14
    Najbolj boleče zame
  • 7:15 - 7:19
    je bilo dejstvo, da nisem mogla
    na mamin pogreb.
  • 7:20 - 7:21
    Ni mi bilo dovoljeno.
  • 7:23 - 7:27
    Rekli so, da se njeni družini
    ne zdi primerno,
  • 7:27 - 7:31
    da bi njeni otroci, sama dekleta,
    prisostvovali pogrebu,
  • 7:32 - 7:34
    preprosto zato, ker so dekleta.
  • 7:35 - 7:37
    Objokovali so jo pred menoj in rekli:
  • 7:38 - 7:40
    "Hudo nam je, Mary, za tvojo izgubo.
  • 7:41 - 7:46
    Hudo nam je, da tvoji starši
    za seboj niso pustili nič otrok."
  • 7:47 - 7:49
    Jaz pa sem se čudila:
  • 7:50 - 7:51
    Kaj pa smo me?
  • 7:52 - 7:53
    Ali me nismo otroci?
  • 7:55 - 7:58
    V mentaliteti moje skupnosti
  • 7:58 - 8:00
    šteje samo otrok moškega spola.
  • 8:01 - 8:05
    Zato sem vedela, da je to zame konec.
  • 8:08 - 8:09
    A bila sem najstarejša med dekleti
  • 8:10 - 8:12
    in morala sem skrbeti za svoje sestre.
  • 8:12 - 8:14
    Morala sem poskrbeti, da so hodile v šolo.
  • 8:15 - 8:17
    Stara sem bila trinajst let.
  • 8:18 - 8:20
    Le kako mi je uspelo?
  • 8:21 - 8:25
    Vrnila sem se v kamp,
    da bi skrbela za sestre.
  • 8:25 - 8:26
    Nikoli se nisem počutila tako ujeto.
  • 8:28 - 8:32
    Potem pa se je ena izmed
    mojh tet, teta Okoi,
  • 8:32 - 8:34
    odločila vzeti moje sestre.
  • 8:35 - 8:38
    Oče mi je posla denar iz Jube,
    da bi se vrnila v šolo.
  • 8:39 - 8:43
    Internatska šola je bila nebesa,
    a tudi težka.
  • 8:43 - 8:47
    Spomnim se dni obiskov,
    ko so starši prihajali v šolo,
  • 8:47 - 8:48
    mojega očeta pa ni bilo.
  • 8:48 - 8:50
    Ko pa je le prišel,
  • 8:50 - 8:52
    mi je vedno znova vbijal isto vero.
  • 8:52 - 8:53
    Tokrat je govoril:
  • 8:53 - 8:56
    "Mary, ne moreš zaiti na stranpoti,
  • 8:56 - 8:59
    ker si prihodnost svojih sestra."
  • 9:00 - 9:04
    Potem, leta 2012,
  • 9:04 - 9:08
    mi je življenje vzelo edino stvar,
    ki sem se je oklepala.
  • 9:08 - 9:10
    Umrl mi je oče.
  • 9:12 - 9:14
    Moje ocene so se začele nižati
  • 9:16 - 9:22
    in na zaključnih izpitih
    v srednji šoli leta 2015
  • 9:22 - 9:25
    sem bila pretresena,
    ko sem dobila oceno dobro.
  • 9:25 - 9:28
    No prav, svojim učencem pri pouku
    vedno govorim:
  • 9:28 - 9:31
    "Ne gre za petice, gre za to, da se
    potrudiš po svojih najboljših močeh."
  • 9:31 - 9:33
    To ni bilo največ, kar sem zmogla.
  • 9:34 - 9:35
    Bila sem odločena.
  • 9:35 - 9:38
    Želela sem se vrniti
    in poskusiti še enkrat.
  • 9:39 - 9:40
    A bila sem brez staršev.
  • 9:41 - 9:43
    Nikogar nisem imela, ki bi skrbel zame
  • 9:43 - 9:44
    in plačal šolnino.
  • 9:45 - 9:46
    Počutila se se brezupno.
  • 9:48 - 9:51
    Potem pa me je ena
    mojih najboljših prijateljic,
  • 9:51 - 9:54
    prelepa kenijska dama Esther Kaecha,
  • 9:54 - 9:56
    poklicala v tem strašnem trenutku
  • 9:56 - 9:59
    in rekla: "Mary, ti imaš močno voljo.
  • 9:59 - 10:02
    Jaz pa imam načrt, ki bo deloval."
  • 10:02 - 10:06
    Ko si v takem težkem trenutku,
    sprejmeš kar koli, kajne?
  • 10:06 - 10:09
    Načrt je bil, da nama bo dobila
    nekaj potovalnega denarja,
  • 10:09 - 10:13
    da bova odpotovali v srednjo
    šolo za dekleta Anester Victory.
  • 10:13 - 10:15
    Tistega dne se dobro spomnim.
  • 10:15 - 10:18
    Deževalo je, ko sva vstopili
    v ravnateljevo pisarno.
  • 10:18 - 10:21
    Tresli sva se kot mokra piščanca
  • 10:21 - 10:22
    in gledali sva ga.
  • 10:23 - 10:24
    Vprašal naju je: "Kaj želita?"
  • 10:25 - 10:27
    Pogledali sva ga z milima obrazoma.
  • 10:27 - 10:29
    "Radi bi šli nazaj v šolo."
  • 10:29 - 10:34
    Verjemite ali ne, ne le da je
    plačal najino šolnino,
  • 10:34 - 10:38
    ampak tudi najini uniformi
    in žepnino za hrano.
  • 10:38 - 10:39
    Zaploskajmo mu.
  • 10:39 - 10:41
    (aplavz)
  • 10:42 - 10:44
    Ko sem končala s srednješolsko kariero,
  • 10:44 - 10:45
    sem postala glavna.
  • 10:46 - 10:49
    In ko sem drugič opravljala
    srednješolske izpite,
  • 10:49 - 10:52
    mi je uspelo dobiti minus
    prav dobro. Zaploskajte.
  • 10:52 - 10:54
    (aplavz)
  • 10:54 - 10:55
    Hvala.
  • 10:55 - 11:00
    Zato bi se res rada zahvalila
    šoli Anester Victory, g. Gatimuju
  • 11:00 - 11:04
    in vsej anesterski bratovščini,
    ker so mi dali priložnost.
  • 11:05 - 11:07
    Tu in tam
  • 11:07 - 11:12
    člani moje družine vztrajajo,
    da bi se jaz in sestre morale poročiti,
  • 11:12 - 11:14
    da bo nekdo skrbel za nas.
  • 11:15 - 11:16
    Rečejo:
  • 11:16 - 11:17
    "Moškega imamo zate."
  • 11:18 - 11:24
    Res sovražim dejstvo, da so nas ljudje
    jemali kot lastnino, ne pa kot otroke.
  • 11:24 - 11:26
    Včasih se pošalijo:
  • 11:26 - 11:28
    "Izgubljala boš svojo tržno vrednost,
  • 11:28 - 11:30
    bolj ko boš izobražena."
  • 11:30 - 11:32
    A resnica je,
  • 11:32 - 11:36
    da se v moji skupnosti
    izobraženih žensk bojijo.
  • 11:36 - 11:38
    A povedala sem jim, da to ni to,
    kar želim.
  • 11:39 - 11:42
    Pri šestnajstih nočem imeti
    otrok kot moja mama.
  • 11:43 - 11:45
    To ni moje življenje.
  • 11:46 - 11:48
    Čeprav moje sestre in jaz trpimo,
  • 11:48 - 11:50
    nikakor ne gremo v to smer.
  • 11:51 - 11:53
    Ne dovolim, da se zgodovina ponovi.
  • 11:54 - 11:59
    Izobraževanje deklet bo ustvarilo
    enakopravne in stabilne družbe.
  • 11:59 - 12:04
    Izobraženi begunci bodo upanje,
  • 12:04 - 12:06
    da bodo nekoč ponovno zgradili
    svoje države.
  • 12:07 - 12:11
    Dekleta in žene igrajo v tem svojo vlogo
  • 12:11 - 12:13
    prav tako kot moški.
  • 12:13 - 12:16
    No, v moji družini imamo tudi
    moške, ki me vzpodbujajo, naj nadaljujem:
  • 12:16 - 12:19
    moji polbratje in tudi moje polsestre.
  • 12:21 - 12:23
    Ko sem končala srednjo šolo,
  • 12:23 - 12:29
    sem sestre preselila v Nairobi,
    kjer zdaj živijo z mojo krušno sestro.
  • 12:29 - 12:32
    Sedemnajst ljudi živi v eni hiši.
  • 12:32 - 12:33
    A ne pomilujte nas.
  • 12:34 - 12:39
    Najpomembneje je, da vse dobijo izobrazbo.
  • 12:42 - 12:43
    Današnji zmagovalci so
  • 12:44 - 12:46
    včerajšnji poraženci,
  • 12:47 - 12:48
    ki se niso predali.
  • 12:49 - 12:51
    In to smo
  • 12:51 - 12:52
    moje sestre in jaz.
  • 12:52 - 12:54
    Tako ponosna sem na to.
  • 12:54 - 12:56
    Moja največja investicija v življenju
  • 12:56 - 12:57
    (aplavz)
  • 12:57 - 13:00
    je izobrazba mojih sester.
  • 13:01 - 13:06
    Izobrazba ustvarja enako in pošteno
    priložnost za vsakogar.
  • 13:06 - 13:09
    Jaz osebno verjamem, da izobrazba
    ni le učni načrt.
  • 13:10 - 13:11
    Je prijateljstvo.
  • 13:12 - 13:14
    Je odkrivanje novih talentov.
  • 13:14 - 13:17
    Je odkrivanje usode.
  • 13:17 - 13:20
    Nikoli ne bom, na primer, pozabila
    veselja, ki sem ga občutila,
  • 13:20 - 13:23
    ko sem prvič v šoli imela uro petja,
  • 13:23 - 13:24
    ki je še vedno moja strast.
  • 13:24 - 13:26
    A tega ne bi dobila
  • 13:27 - 13:28
    nikjer drugje.
  • 13:29 - 13:33
    Kot učiteljica vidim svoj
    razred kot laboratorij,
  • 13:33 - 13:36
    ki ne le poraja spretnosti in znanje,
  • 13:36 - 13:39
    ampak tudi razumevanje in upanje.
  • 13:40 - 13:41
    Poglejmo drevo.
  • 13:42 - 13:44
    Drevesu lahko porežejo veje,
  • 13:45 - 13:49
    a če mu damo vodo, bo pognalo nove veje.
  • 13:49 - 13:51
    Za otroka iz vojne
  • 13:51 - 13:57
    lahko izobraževanje njihove solze izgube
    spremeni v strast do miru.
  • 13:57 - 14:02
    In zato ne bom obupala
    nad nobenim svojim učencem.
  • 14:02 - 14:05
    (aplavz)
  • 14:05 - 14:06
    Izobraževanje zdravi.
  • 14:07 - 14:09
    Šolsko okolje nudi
  • 14:09 - 14:12
    fokus, da se lahko osredotočiš naprej.
  • 14:13 - 14:15
    Poglejmo takole:
  • 14:15 - 14:17
    ko napeto rešuješ matematične enačbe
  • 14:17 - 14:19
    in se na pamet učiš poezijo,
  • 14:19 - 14:23
    pozabiš na nasilje,
    ki si mu bil priča doma.
  • 14:24 - 14:27
    In to je moč izobraževanja.
  • 14:27 - 14:30
    Ustvarja prostor za mir.
  • 14:31 - 14:33
    Kakuma je polna učencev.
  • 14:33 - 14:38
    Več kot 85.000 jih je tu vpisanih v šole,
  • 14:38 - 14:42
    kar je 40 odstotkov begunske populacije.
  • 14:42 - 14:49
    Vključuje otroke, ki so izgubili
    leta izobraževanja zaradi vojne doma.
  • 14:50 - 14:51
    Rada bi vam zastavila vprašanje:
  • 14:53 - 14:57
    če je izobraževanje ustvarjanje
    generacije upanja,
  • 14:58 - 15:02
    zakaj je v moji učilnici 120 učencev?
  • 15:04 - 15:08
    Zakaj le šest odstotkov osnovnošolcev
  • 15:08 - 15:10
    gre naprej v srednjo šolo,
  • 15:10 - 15:14
    ker zanje preprosto nimamo
    dovolj prostora?
  • 15:14 - 15:19
    In zakaj le en odstotek tistih,
    ki končajo srednjo šolo,
  • 15:19 - 15:21
    gre na univerzo?
  • 15:22 - 15:25
    Začela sem tako, da sem povedala,
    da sem učiteljica.
  • 15:26 - 15:29
    A spet sem postala študentka.
  • 15:30 - 15:32
    Marca sem se preselila v Ruando,
  • 15:33 - 15:37
    ker sem dobila štipendijo
    z imenom Most v Ruando.
  • 15:38 - 15:40
    Strokovnjake pripravlja za univerze.
  • 15:41 - 15:46
    Dobijo lahko priložnost
    tekmovati za univerze v tujini.
  • 15:46 - 15:49
    Zdaj mi učitelji ukazujejo,
    kaj naj počnem,
  • 15:49 - 15:51
    namesto da bi bilo obratno.
  • 15:51 - 15:55
    Ljudje spet investirajo vame.
  • 15:56 - 16:00
    Zato vas prosim, da vsi investirate
    v mlade begunce.
  • 16:01 - 16:03
    Spomnite se drevesa,
    ki sem ga prej omenila.
  • 16:04 - 16:07
    Mi smo generacija, ki ga sadimo,
  • 16:07 - 16:11
    da ga bo naslednja lahko zalivala
  • 16:11 - 16:16
    in naslednja uživala v njegovi senci.
  • 16:16 - 16:18
    Oni bodo želi sadove.
  • 16:19 - 16:21
    In največja prednost je
  • 16:22 - 16:25
    trajna izobrazba.
  • 16:26 - 16:27
    Hvala.
  • 16:28 - 16:34
    (aplavz)
Title:
Zakaj se borim za izobraževanje begunskih deklic (takih, kot jaz)
Speaker:
Mary Maker
Description:

Po pobegu iz vojnega območja Južnega Sudana kot otrok je Mary Maker našla varnost in upanje v šoli v kenijskem begunskem kampu Kakuma. Zdaj je sama učiteljica mladih beguncev in vidi izobraževanje kot nujno orodje za ponovno vzpostavitev normalnega življenja in opogumljanje generacije deklet, ki jim je vstop v učilnice prepogosto prepovedan. "Otroku vojne lahko izobraževanje spremeni solze izgube v strast za mir," pravi Makerjeva.

more » « less
Video Language:
English
Team:
closed TED
Project:
TEDTalks
Duration:
16:47

Slovenian subtitles

Revisions