Kaj mlade ženske verjamejo o svojem seksualnem užitku

Zakaj se dekleta čutijo dovolj močna, da se vključujejo v spolne aktivnosti, a v njih ne uživajp? Pisateljica Peggy Orenstein je tri leta spraševala dekleta, stara od 15 do 20 let, o njihovem odnosu do spolnosti in njihovih izkušnjah z njo. Razlaga o užitku, ki večinoma manjka v njihovih seksualnih izkušnjah, in nas poziva, da prekinemu tabu orgazma tako, da z našimi dekleti že od zgodnje mladosti odkrito govorimo o spolnosti, telesu, užitku in intimnosti,

Že nekaj let

na nacionalni ravni govorimo o
spolnem nasilju v univerzitetnih naseljih.

Nedvomno

je nujno potrebno, da mladi
razumejo osnovno pravilo privolitve.

A tu se pogovor o spolnosti konča.

In v tem vakuumu informacij

mediji in internet,

ta novi digitalni cestni vogal,

namesto nas učijo naše otroke.

Če resnično želimo, da se
mladi družijo varno, etično

in, da, prijetno,

je čas za odprto diskusijo
o tem, kaj se zgodi po besedi 'da'.

To vključuje prekršitev največjega tabuja

in pogovor z mladimi

o zmožnosti in pravici
žensk do spolnega ugodja.

Ja.

(aplavz)

Dajte, no, dame.

(aplavz)

Tri leta sem se pogovarjala z dekleti,
starimi od 15 do 20 let,

o njihovem odnosu
in izkušnjah s spolnostjo.

In odkrila sem,

da mlade ženske morda čutijo,
da se imajo pravico zaplesti v spolnost,

ne čutijo pa nujno, da so
upravičene do užitka.

Študentka drugega letnika
na prestižni univerzi

mi je povedala:

"Prihajam iz družine pametnih,
močnih žensk.

Moja stara mama je bila drzna
in svojeglava,

moja mama je intelektualka,

moja sestra in jaz sva glasni
in to je najina oblika ženske moči."

Nato je nadaljevala in mi
opisala svoje spolno življenje,

serijo avantur za eno noč,

ki so se začele, ko je imela 13 let,

in ki niso bile

posebej odgovorne

niti posebej vzajemne

niti niso dale veliko užitka.

Skomignila je z rameni.

"Dekleta smo verjetno vzgojena tako,
da postanemo ta krotka bitja,

ki ne izražajo svojih želja ali potreb."

"Samo trenutek," sem rekla.

"Ali mi nisi pravkar povedala,
da si pametna, močna ženska?"

Hmknila je.

"Verjetno," je nazadnje rekla,

"mi nihče ni povedal, da se
pamet in moč nanaša tudi na spolnost."

Verjetno bi morala reči,
da se kljub lažni reklami

najstniki ne spuščajo v spolnost
pogosteje ali prej

kot pred 25 leti.

Spuščajo pa se v druge vrste vedenje.

In ko to ignoriramo,

ko to označimo kot 'ne seks',

to odpre vrata tveganemu
vedenju in nespoštovanju.

To še posebej velja za oralni seks,

ki se najstnikom zdi manj
intimen kot spolni odnos.

Dekleta mi pravijo: "To ni nič posebnega,"

kot da so vse prebrale ista navodila,

vsaj če so fantje tisti,
ki oralni seks sprejemajo.

Mlade ženske imajo veliko razlogov
za sodelovanje.

Počutile so se zaželjene,

na ta način so si izboljšale
položaj v družbi.

Včasih je bil to način, kako se
izogniti neprijetni situaciji.

Brucka na univerzi na Zahodni obali
mi je rekla:

"Dekle fanta oralno zadovolji
na koncu večera,

ker z njim noče imeti spolnega odnosa,

on pa pričakuje, da bo zadovoljen.

Če torej hočem, da gre,

in nočem, da se med nama kaj zgodi ..."

Slišala sem toliko zgodb deklet,
ki so izvajale enostranski oralni seks,

da sem se začela spraševati:

"Kaj če bi ti vedno, ko si sama z moškim,

ta rekel, da mu iz kuhinje prinesi
kozarec vode,

on ti pa nikoli ne bi
prinesel kozarca vode,

če pa bi, bi bilo ..

"Kaj hočeš?"

Veste, z obžalovanjem.

Tega ne bi prenašale.

A ni vedno tako, da fantje nočejo.

Dekleta jim niso dovolila.

Dekleta so izrazila občutek
sramu v zvezi s svojimi genitalijami.

Občutek, da so istočasno ogabne in svete.

Ženska čustva o svojih genitalijah

so direktno povezana
z njihovim užitkom pri seksu.

A Debby Herbenick, raziskovalka
na Indiana University

verjame, da je dekliško dojemanje
genitalij na udaru.

Pod vse večjim pritiskom so,

da jih dojemajo kot nesprejemljive
v svojem naravnem stanju.

Raziskave kažejo,

da si približno tri četrtine žensk
na univerzi odstranjuje vse sramne dlake,

vsaj občasno,

več kot polovica pa redno.

Dekleta mi povedo, da se brez dlak
počutijo čistejše,

da gre za osebno določitev.

Pa vendar sem razmišljala,
če bi bile same na zapuščenem otoku,

bi tako preživljale svoj čas?

(smeh)

In ko sem vrtala dalje,

se je pojavila temnejša motivacija:

izogib ponižanju.

"Fantje se obnašajo, kot da bi
se jim dlake gnusile,"

mi je povedala mlada ženska.

"Nihče noče, da se o njem tako govori."

Vse pogostejše odstranjevanje
dlak me spominja na 20. leta 20. stoletja,

ko so si ženske začele redno
briti pazduhe in noge.

Takrat so prišle v modo
kratke obleke z resicami

in ženske okončine so
nenadoma postale vidne,

na voljo javnemu kritiziranju.

Mislim, da je tudi to znamenje,

da so najbolj intimni deli dekliškega
telesa na voljo javnemu pregledu,

na voljo kritiki,

da je nenadoma pomembneje,
kako se zdi nekomu drugemu

kot kako se ona počuti.

Trend britja je sprožil porast
labioplastike.

Labioplastika pomeni obrezovanje
notranjih in zunanjih sramnih usten

in je najhitreje naraščajoča
kozmetična operacija med najstnicami.

Med l. 2014 in 2015 je za 80% pogostejša

in če dekleta, mlajša od 18 let,
predstavljajo 2% vseh kozmetičnih posegov,

je od teh 5% labioplastik.

Najbolj zaželjeni izgled,

pri katerem zunanje ustne izgledajo
združene kot školjka,

se imenuje ...

počakajte ...

Barbika.

(stok)

Mislim, da mi ni treba povedati,

da je Barbika narejena iz plastike

in da nima genitalij.

(smeh)

Trend labiplastike je postal
tako zaskrbljujoč,

da je Ameriški kolegij porodničarjev
in ginekologov

izdal mnenje o tem postopku,

ki je redko nujno potreben,

ni dokazano varen

in ima stranske učinke, kot so
brazgotinjenje, otrplost, bolečina

in zmanjšan seksualni občutek,

Res je,

na srečo,

da je število vključenih deklet
še vedno precej majhno,

a govorijo nam

nekaj zelo pomebnega o tem, kako
dekleta vidijo svoje telo.

Sara McClelland,

psihologinja na University of Michigan,

je skovala meni najljubši izraz,
ko govori o tem:

intimna pravica.

Ideja je, da ima seks politične,
pa tudi osebne posledice,

prav tako kot, kdo pri vas doma
pomiva posodo

in kdo sesa preprogo.

Vzbuja podobna vprašanja o neenakosti,

o ekonomskem neskladju,

nasilju,

fizičnem in mentalnem zdravju.

Intimna pravica nas prosi, da pomislimo,

kdo se ima pravico vključiti v izkušnjo.

Kdo ima pravico uživati v njej?

kdo je osnovni prejemnik?

In kako vsak izmed partnerjev
definira izraz 'dovolj dobro'.

Pošteno povedano mislim, da so ta
vprašanja varljiva in včasih travmatična

že za odrasle ženske,

ko pa govorimo o dekletih,

mi kar naprej po glavi hodi ideja,
da njihove zgodnje spolne izkušnje

ne bi smele biti nekaj,
kar je treba prestati.

Pri svojem delu

je McClellandova ugotovila, da mlade
ženske pogosteje kot mladi moški

uporabljajo partnerjev užitek
kot merilo svojega zadovoljstva.

Takole govorijo:

"Če je on spolno potešen,

potem sem tudi jaz spolno potešena."

Mladi moški pogosteje merijo
svoje zadovoljstvo z lastnim orgazmom.

Mlade ženske tudi definirajo
slab spolni odnos drugače.

V največji raziskavi doslej

o spolnem vedenju Američanov

so poročale o bolečini
pri svojih spolnih odnosih

v 30% primerih.

Uporabile so tudi besede 'depresivno',

'poniževalno'

'ponižujoče'.

Mladi moški nikoli niso
uporabili teh izrazov.

Ko mlade ženske poročajo
o stopnji spolnega zadovoljstva,

ki je enako ali večje kot
tisto od mladih moških -

in v raziskavi je tudi to -

je to lahko zavajujoče.

Če se dekle spusti v spolni odnos
z upanjem, da je ne bo bolelo,

da se bo počutila blizu svojemu partnerju

in da bo on doživel orgazem,

bo zadovoljna, če se
bodo ti kriteriji izpolnili.

Nič ni narobe, če se želimo počutiti
blizu svojemu partnerju

ali želimo, da je srečen,

in orgazem ni edino merilo neke izkušnje,

ampak odsotnost bolečine,

to je zelo nizka stopnička na lestvici
lastne spolne izpolnitve.

Ob poslušanju vsega tega
in razmišljanju o tem

sem se začela zavedati, da smo
nad ameriškimi dekleti izvedli

neke vrste psihološko obrezovanje.

Začne se že v otroštvu,

ko starši fantkov pogosteje
imenujejo vse njihove dele telesa.

Vsaj rečejo: "To je tvoj lulček."

Starši deklic od popka takoj
preskočijo na kolena

in vse vmes pustijo neimenovano.

(smeh)

Ni boljšega načina, kako nekaj
narediti neizrekljivo,

kot da se ga sploh ne poimenuje.

Potem gredo otroci k zdravstveni vzgoji

in se naučijo, da imajo fantje
erekcijo in izliv,

dekleta pa imajo ...

menstruacijo in nezaželeno nosečnost.

In vidijo tisti notranji diagram
ženskih spolnih organov,

saj veste, tistega, ki izgleda
kot neke vrste krmilna ročica.

(smeh)

In med nogami je vedno zasenčen.

Tako nikoli ne rečemo besede vulva

in zagotovo nikoli ne rečemo ščegetavček.

Potem ni presenetljivo,

da se več kot polovica najstnic
med 14. in 17. letom

nikoli ne samozadovoljuje.

In potem se spustijo
v svoje partnerske izkušnje,

mi pa pričakujemo, da bodo nekako
razumele, da je spolnost zanje in o njih,

da bodo lahko izrazile svoje
potrebe, svoje želje, svoje meje.

To je nerealno.

Nekaj pa je.

Dekleta se potrudijo za partnerjev užitek,

ne glede na spol partnerja.

V istospolnih zvezah

prepad med orgazmom izgine.

Mlade ženske doživijo vrhunec
enako pogosto kot moški.

Lezbijke in biseksualke so mi povedale,

da so se počutile osvobojene,
ko so delale po svoje,

svobodne, da ustvarjajo izkušnje,
ki jim ustrezajo.

Lezbijke so tudi sprožile razmišljanje
o prvem spolnem odnosu

kot definiciji nedolžnosti.

Ne zato, ker spolni odnos ni pomemben,

a vredno je razmisliti,
zakaj jemljemo to dejanje,

ki ga večina deklet povezuje
z neudobjem in bolečino,

kot črto v pesku spolne odraslosti -

toliko bolj pomembno,

toliko bolj spreminjajoče
kot kar koli drugega.

In vredno je razmisliti,
kako to služi dekletom.

Jih varuje pred boleznimi,

prisilo, izdajo, posilstvom?

Vzpodbuja vzajemnost ali ljubezen?

Kaj pove o načinu,
kako vidijo druga spolna dejanja,

jim daje več nadzora

in veselja v njihovi izkušnji?

In kaj pomeni o homoseksualnih najstnikih,

ki lahko imajo mnoge spolne partnerje
brez heteroseksualnega spolnega odnosa.

Vprašala sem mlado lezbijko,
ki sem jo srečala:

"Kako si vedela, da nisi več devica?"

Rekla je, da je morala poguglati.

(smeh)

In Google ni bil prepričan.

(smeh)

Nazadnje se je odločila,
da ni več bila devica

ko je doživela prvi orgazem s partnerko.

In pomislila sem -

stoj!

Kaj če si samo za sekundo

predstvavljamo, da je to definicija?

Ponovno, ne zato, ker spolni odnos
ne bi bil pomemben,

seveda je,

ampak ni edina pomembna stvar.

Raje kot da mislimo o spolnem
odnosu kot o teku proti cilju,

nam to pomaga na novo pojmovati
spolni odnos kot bazen izkušenj,

ki vključujejo toplino,
ljubezen, vzburjenje,

željo, dotik, itimnost.

In vredno je vprašati mlade:

kdo je v resnici seksualno bolj izkušen?

Tisti, ki se tri ure mečka s partnerjem

in eksperimentira s spolno napetostjo
in komunikacijo,

ali tisti, ki se na zabavi napije
in se poseksa z neko naključno osebo,

da bi izgubil nedolžnost,
preden gre na univerzo?

Edini način, kako lahko pride do tega
premika v mišljenju,

je, da z mladimi več govorimo o spolnosti.

Če te pogovore normaliziramo,

jih vključimo v vsakdanje življenje,

na drugačen način govorimo
o intimnih dejanjih,

na način,

na način, kako govorimo o ženskah
v javnosti.

Vzemimo anketo 300 naključno
izbranih deklet

iz nizozemske in ameriške univerze,

dveh podobnih univerz,

ki govorijo o svojih zgodnjih
spolnih izkušnjah.

Nizozemska dekleta poosebljajo vse,
kar pravimo, da si želimo od svojih deklet.

Imele so manj negativnih izkušenj,

kot so bolezni, nosečnost, obžalovanje,

in več pozitivnih izidov,

na primer, da so lahko
komunicirale s partnerjem,

ki ga dobro poznajo.

Pripravile so se na odgovornost izkušnje,

uživale so.

Kaj je njihova skrivnost?

Nizozemska dekleta so rekla, da so
njihovi zdravniki, učitelji in starši

z njimi odkrito govorili

od zgodnje starosti

o spolnosti, užitku in pomembnosti
medsebojnega zaupanja.

Še več,

čeprav ameriški starši niso bili nujno
manj sproščeni med pogovorom o spolnosti,

večinoma obrnemo te pogovore

popolnoma v smer tveganja in nevarnosti,

nizozemski starši pa govorijo o
ravnotežju med odgovornostjo in veseljem.

Moram vam povedati,

tudi sama kot starš,

da me je zelo prizadelo,

ker vem,

da če se ne bi lotila te raziskave,

bi s svojim otrokom govorila
o kontracepciji,

o zaščiti pred boleznimi,

o privolitvi, ker sem modern starš.

In mislila bi si -

dobro sem opravila.

Zdaj pa vem, da to ni dovolj.

Vem tudi, kaj si želim za naša dekleta.

Želim jim, da bi videle spolnosti
kot vir znanja o sebi,

kreativnost in komunikacijo

kljub potencialnemu tveganju.

Želim jim, da bi znale uživati
v čutnosti svojega telesa,

ne da bi bile zreducirane nanj.

Želim jim, da bi lahko zahtevale,
kar si želijo v postelji,

in to tudi dobile.

Želim jim, da bi bile varne
pred nezaželeno nosečnostjo,

boleznijo,

krutostjo,

razčlovečenjem,

nasiljem.

Če jih kdo spolno napade,

jim želim, da bi se lahko zatekle v šolo,

k svojim delodajalcem,

na sodišče.

Vem, da veliko zahtevam,

a ne preveč.

Kot starši, učitelji, zagovorniki
in aktivisti

smo vzgojili generacijo deklet,
ki imajo svoj glas,

ki pričakujejo enakopravnost doma,

v učilnici,

na delovnem mestu.

Zdaj je čas, da zahtevajo tudi svojo
intimno pravico

v svojih zasebnih življenjih.

Hvala.

(aplavz)