DON'T PANIC — Hans Rosling showing the facts about population

Živimo v svetu nenehnih sprememb.

Ogromne selitve ljudi v nova velemesta

polnijo visoke nebotičnike

in prostrana barakarska naselja.

Huda lakota po gorivu in hrani,

nepredvidljive podnebne spremembe,

in vse to na svetu, kjer prebivalstvo še naprej raste.

Bi nas moralo skrbeti?

Bi nas moralo biti strah?

Kako naj razumemo vse skupaj?

Na tem našem planetu zdaj živi 7 milijard ljudi... kaj ni prelepo?

Vendar, ko nekateri ljudje razmišljajo o svetu in njegovi bodočnosti, jih prevzame strah.

Drugi raje sploh ne razmišljajo.

Nocoj vam bom pokazal kakšne so stvari v resnici.

Ime mi je Hans Rosling. Sem statistik, ki ...

Ne, ne, ne, ne ... ne ugašajte!

S pomočjo najnovejših podatkov iz vseh držav vam bom nambreč prikazal svet v novi luči.

Povedal vam bom kako se spreminja svetovno prebivalstvo

in kaj nam današnji podatki pripovedujejo o prihodnosti.

Vsekakor smo soočeni z velikimi izzivi

ampak dobra novica je, da bodočnost morda le ne bo tako žalostna

in, da gre človeštvu že zdaj bolje kot si predstavlja večina med vami!

Brez panike!

Resnica o prebivalstvu

s profesorjem Hansom Roslingom

Dojenčki...

vsak od njih je blagoslov.

Ampak mnogi mislijo, da je rast prebivlastva ušla izpod nadzora.

Nekateri celo govorijo o populacijski bombi!

Imajo prav?

Torej, kje smo danes z ozirom na prebivalstvo? In kako smo sem prispeli?

Povedal vam bom zgodovino o vseh, ki so kdaj živeli ...

No, vsaj za zadnjih 1000 let

Pa dajmo.

Tukaj imamo 2 osi.

To je čas merjen v letih, ta tukaj pa je svetovno prebivalstvo v milijardah.

V letu 10 000 pr. n. št., ko so prvi ljudje postajali kmetje, arheologi ocenjujejo,

da je bilo svetovno prebivalstvo zgolj 10 milijonov.

Predstavljajte si: 10 milijonov. To je toliko kot današnje prebivalstvo Švedske!

Svet samih Švedov!

Ko pa so tisočletja minevala, več kmetov, hrane, ljudi ... in izoblikovala so se lahko velika cesarstva.

Egipt, Kitajska, Indija ... in končno Evropa.

In prebivalstvo je še naprej rastlo, a zelo počasi.

Ustavimo se tu. V latu 1800.

Leta 1800 je namreč svetovno prebivalstvo doseglo vrednost 1 milijarde.

Predstavljajte si ... Ves ta čas je bila rast prebivalstva le majhen delček odstotka, in to več tisoč let.

Leta 1800 pa se je zaradi industrijske revolucije vse spremenilo in prebivalstvo je pričelo rasti hitreje.

V dobrih 100 letih je doseglo 2 milijardi.

Potem pa, ko sem bil jaz v šoli, je doseglo 3 milijarde.

Mnogi so govorili: "Planet ne premore več ljudi". To so trdili celo strokovnjaki.

Ampak zgodilo se je tole ...

Nastalo nas je 4 milijarde ... 5 milijard ... 6 milijard ... 7 milijard!

Predstavljajte si ... Več kot polovica svetovnega prebivalstva je nastalo tekom mojega življenja.

In vsota še naprej raste.

Večina rasti se je v zadnjih nekaj letih dogajala v azijskih državah.

Na primer tukaj, v Bangladešu, kjer se je med mojim življenjem prebivalstvo potrojilo.

S 50 milijonov na 150 milijonov.

Danes je Bangladeš ena najgosteje poseljenih držav na svetu.

Približno 15 milijonov ljudi živi samo v prestolnici, Daki.

Tukajšnji ljudje, tako v mestih, kot na podeželju, veliko razmišljajo o velikosti družin.

Nastaja nov Bangladeš.

Primer je družina Khan. Mati Taslima, hečeri Tanjina in mala Sadina

in oče Hannan.

Ženske se pripravljajo celo večnost. Moški se ne obiramo tako dolgo.

Zakaj se sploh ličiš, če nato zmažež z rokami...

Taslima in Hannan oba prihajata iz velikih družin.

Kljub temu sta se odločila samo za 2 otroka.

V Bangladešu povsod slišiš geslo:

"Ne več kot dva otroka, še raje pa en sam!"

K sreči imam samo 2 otroka.

Večih si nebi mogel privoščiti.

Dvema otrokoma lahko kupim kar hočeta

Zdaj imam prazne žepe!

Taslima in Hannan sta del kulturnega premika proč od velikih družin.

Za Taslimo je to postala tudi služba.

Zaposlena je pri javni službi za načrtovanje družine,

ki v vsako vas pošlje njej podobne ženske.

Ljudi obiskuje na domu in jim pomaga ustvariti manjše družine.

To so tabletke. Vzemi jo ob začetku menstruacije.

Kdaj si imela zadnjo menstruacijo?

Dvaindvajsetega.

Uporabljaš kontracepcijo?

Ne bo nič narobe če zanosiš?

Bolj stežka zanosim.

Ampak imaš že dva otroka.

Nimam časa za obisk klinike.

Taslima ljudem svetuje, jih podpira, in najpomembneje,

jim daje dostop to kontracepcije.

Imaš tri hčere. Res želiš še več otrok?

To je odvisno od očeta.

Ti boš rodila. Zakaj je odvisno od njega?

Bolelo bo tebe, ne njega.

Koga bo bolelo?

Mene. Ampak kaj naj, če pa hoče sina?

Manj izobražene je težko prepričati.

Postopoma pa vendarje napredujemo.

Kako uspešna sta bila Taslima in Bangladeš pri zmanjševanju plodnosti?

Plodnost je št. otrok na žensko.

Na Švedskem smo ustanovili Gapminder Foundation,

da na splošno razumljiv način omogočili dostop to podatkov z vsega sveta.

Lahko vam pokažem stanje v Bangladešu in kaj se je zgodilo.

Tu, vodoravna os, otroci na žensko.

Vse od 1 in 2 pa do 7 in 8.

In tu, navpična os, življenska doba,

torej, kako dolgo bo živel povprečen novorojenček.

Od 30 in vse do 90.

Začnimo v letu 1972,

ki je bilo zelo pomembno za Bangladeš, saj gre za prvo polno leto njegove neodvisnosti.

Tega leta je bil bangladeš tamle

in imeli so povprečno 7 otrok na žensko

in povprečno življenjsko dobo 50 let.

Kaj se je torej zgodilo po neodvisnosti?

Se je življenje v Bangladešu podaljšalo? Je otrok manj?

Tu so podatki. Zaženem Bangladeš.

In res, življenje se daljša in otrok je manj ... 6 ... 5 ...

in življenje je še daljše ... 4 ... 3 ...

In pristanejo skoraj na 2. Točneje na 2,2. Življenjska doba pa je 70.

Popolnoma neverjetno! V obdobju 40 let se je Bangladeš pomaknil

od 7 ... 6 ... 5 ... 4 ... 3 ... 2 ...

V Bangladešu se je zgodil čudež!

Pa to velja samo za Bangladeš? No, vam bom pokazal cel svet.

Šel bom 50 let nazaj. V leto 1963.

Tu so vse države.

Zelene so severna in južna Amerika. Rumene so vzhodna in zahodna Evropa.

Modre so nad- in podsaharska Afrika. Rdeče so Azija, Avstralija in Nova Zelandija.

Velikost mehurčkov ponazarja velikost prebivalstva držav. Poglejte:

Tiste velike so Kitajska in Indija. Bangladeš malce zaostaja.

Leta 1963 je bila povprečna plodnost 5 otrok na žensko.

Ampak svet je bil razdeljen ... vidite to?

Te države tukaj, razvite države, so imele majhne družine in dolgo življenje.

Države v razvoju pa so imele velike družine in kratko življenje.

Vmes je bilo zelo malo držav.

Zdaj bomo pa videli kaj se je zgodilo.

Zaženem svet!

In gremo ...

Vidite Kitajsko, veliki mehurček, dobiva boljše zdravstvo

in pričenja z naćrtovanjem družine, premika se k manjši družini.

Velika zelena, glejte Mehikom prihaja tam!

To je Brazilija, prav tako zelena, v latinski Ameriki,

In tu sledi Indija. Rdeči mehurčki so azijske države ... se premikajo tukaj.

Veliko Afričanov ima še vedno mnogo otrok na žensko.

In zdaj Bangladeš tam prehiti Indijo na poti ka majhni družini.

In zdaj gredo skoraj vse države zgoraj v ta del, celo Afrika se pomika navzgor.

Uuf! In to je potres na Haitiju!

In zdaj so vsi končali tam zgoraj. Kakšno spremembo imamo!

Danes je svetovno povprečje 2,5.

Pred petdesetimi leti je bilo 5.

Svet se je spremenil: povprečno število otrok na žensko se je zmanjšalo s 5 na 2,5.

In še vedno pada ... Kakšna velika sprememba!

Ljudje si mislijo, da so Bangladeš in podobne države nekakšno središče populacijske bombe.

Nebi se mogli bolj motiti.

Zame so zdravstveni delavci, kot je Ga. Taslima in njeni kolegi,

kiso so svoje države ponesli s te strani ... vse do sem ... v nekaj desetletjih

do boljšega zdravja in manjših družin, oni so heroji našega časa!

Zgodila se je izjemna sprememba.

Nič več ne živimo v razdeljenem svetu.

Koliko pa ljudje poznajo to spremembo?

Pri Gapminder se ne ukvarjamo zgolj s prikazovanjem podatkov, ampak tudi merimo koliko ljudje vedo o svetu,

Prvo raziskavo smo opravili na Švedskem. Rezultati so bili grozoviti!

Drugo raziskavo smo opravili v Veliki Britaniji. Pričakovali smo veliko, saj so bili britanci že vsepovsod.

Menili smo, da bomo tu dobili dobre rezultate.

Najprej smo vprašali koliko otrok v povprečju rodi ženska v Bangladešu.

Ponudili smo štiri možne odgovore: 2,5 3,5 4,5 in 5,5.

Takšni so rezultati britanske raziskave.

Pravilen odgovor že poznate: 2,5

Poznalo ga je le 12% britancev.

Mislili smo, da je izid morda slabši zaradi tistih z nižjo stopnjo izobrazbe.

Zato smo poiskali samo odgovore diplomantov britanskih univerz.

Tukaj so. Takšen je rezultat.

Še slabši so!

Lahko bi zaključili, da britanci ne vedo dovolj o svetu.

Ne, ne!

Kaj če bi vprašal tole opico in njene prijatelje?

Odgovore bi lahko napisal na banane in počakal, da vsaka izbere eno.

Dobil bi takšen rezultat.

Opice o Bangladešu seveda ne vedo ničesar.

Ampak zgolj po naključju bi dvakrat bolj pogosto od britancev izbrale pravilen odgovor.

Več kot polovica britancev misli, da je 4,5 ali več.

Težava se ne skriva v pomanjkanju znanja, ampak v predsodkih.

Britanci si niti predstavljati ne znajo, niti uganiti ne morejo,

da ženske v Bangladešu v povprečju rodijo 2,5 otrok. V resnici jih zdaj samo še 2,2.

Britanci ne vedo tega, da so Taslima in njena družina v Bangladešu tipični. Po velikosti njihova družina spada med najbolj pogoste.

To pa ne drži le za Bangladeš, apak za cel svet. V Braziliji, družine z 2 otrokoma.

Vietnam, družine z 2 otrokoma.

Celo v Indiji je danes najblj pogosta družina z 2 otrokoma.

Tudi če greste v Afriko, če pogledate v velika mesta, kot je Adis Ababa.

V Adis Ababi na žensko pritičeta manj kot 2 otroka.

Lahko govorimo o muslimanih, kristjanih, budistih, hindujcih ...

Ni vere, ni kulture, ni celine

kjer bi bila družina z dvema otrokoma nemogoča.

Ta prehod od velikih družin na družine z 2 otrokoma

je ena najpomembnejših sprememb, ki so svet doletele v mojem življenju.

To je brez primere v zgodovini človeštva!

Pa smo spet v Bangladešu.

Poiščimo vzroke za ta zgodovndki premik od velikih k malim družinam.

Skoraj vse deklice v muslimanskem Bangladešu, tudi 15 letna Tanjina, dandanes obiskujejo pouk.

Država celo plačuje družinam, da bi hčerke pošiljali tudi v srednjo šolo.

V Tanjinini šoli je zdaj več deklic kot dečkov.

Kakšna družina je to?

Velika družina!

Jim bo primanjkovalo hrane? Da!

Nauk je tu težko zgrešiti.

Kakšna družina je to? Majhna!

Bodo imeli težave?

Ne!

Izobrazba učinkuje, poleg tega pa imajo ženske v Bangladešu zdaj nove priložnosti.

Kljub obstojnim neenakostim je delavnih mest več in Tanjina meri visoko.

Rada hodim v šolo.

Ko je bila moja mama majhna, so se zgodaj poročali.

Niso imeli možnosti, da bi se učili.

Zdaj pa lahko upamo, da bomo postale zdravnice ali inžinirke

Vse več mladih žensk tukaj spoznava kako zelo drugače bi lahko živele.

Ne morem si predstavljati, da sta se poročila pri 17 letih.

Na kraj pameti mi ne pade, da bi se čez 2 leti poročila.

To je nemogoče.

Takrat nismo razumeli,

zdaj pa ljudje vedo.

Pri kakšni starosti pa razmišljaš, da bi se poročila?

Pri 25 letih.

Dokončala bom izobrazbo in našla službo.

Postala bom zdravnica, nato pa se bom poročila.

Zelo si modra.

Čudovito je videti, da je Taslima polna upanja, da bosta imeli njeni hčerki svetlo prihodnost.

Za spremembo v Bangladešu je bila ključna ena sprememba.

To je bilo dramatično izboljšanje preživetja otrok.

Ramadan je - muslimanski mesec posta in premišljevanja.

V tem ugodnem času Hanan pomaga svojim staršem urediti družinsko pokopališče.

Potisni zemljo s svojimi rokami.

Trije Hananovi bratje so umrli,ko so bili še zelo mladi. Tu so pokopani.

Umrli so zaradi ošpic.

Toliko smo prejokali! Bilo je zelo žalostno.

Če bi bili tu zdravniki, bi jih lahko ozdravili.

Morda bi preživel eden.

Kako bi lahko pozabil? Spominjal se jih bom, dokler bom živ.

Ko so bili Hannanovi starši še mladi,

je 1 od 5 otrok v Bangladešu umrl, še preden je bil star 5 let.

Vse družine so živele v nenehnem strahu, da bodo izgubile enega ali več otrok.

Rojeval si otroke enega za drugim.

Tako v primeru, da je eden umrl, nisi ostal zgolj z enim.

Tako je bilo.