Skrivni jezik dreves: Camille Defrenne in Suzanne Simard
-
0:11 - 0:14Večina gozda se nahaja v senci velikanov,
-
0:14 - 0:16ki imajo največje krošnje.
-
0:16 - 0:17To so najstarejša drevesa
-
0:17 - 0:21s stotinami otrok in tisoči vnukov.
-
0:21 - 0:24Pazijo na svoje sosede,
si delijo hrano, potrebščine -
0:24 - 0:27in modrost, ki so jo razvila
skozi svoja dolga življenja. -
0:27 - 0:34Vse to počnejo zakoreninjena,
brez besed, dotikov in premikanja. -
0:34 - 0:37Skrivnost njihovega uspeha
leži pod gozdnimi tlemi, -
0:37 - 0:41kjer ogromni sistemi korenin
podpirajo debla nad njimi. -
0:41 - 0:46S koreninami sodelujejo
simbiotične glive, imenovame mikorize. -
0:46 - 0:50Te glive imajo nešteto
razvejanih, vlaknom podobnih hif, -
0:50 - 0:53ki skupaj sestavljajo micelij.
-
0:53 - 0:57Micelij je razvejan po večjem območju
kot sistem drevesnih korenin -
0:57 - 1:00in med sabo povezuje korenine več dreves.
-
1:00 - 1:04Te povezave oblikujejo mikorizno mrežo.
-
1:04 - 1:05Preko teh mrež
-
1:05 - 1:11glive med drevesi prenašajo
vire in signalne molekule. -
1:11 - 1:14Vemo, da imajo najstarejša drevesa
največje mikorizne mreže -
1:14 - 1:16z največ povezavami do drugih dreves,
-
1:16 - 1:19a tem povezavam
je neverjetno težko slediti. -
1:19 - 1:24To pa zato, ker obstaja
okoli sto vrst mikoriznih gliv, -
1:24 - 1:28vsako drevo ima lahko na sebi
na ducate različnih organizmov gliv, -
1:28 - 1:32od katerih je vsak povezan
z drugo skupino dreves, -
1:32 - 1:36kar pomeni, da ima vsak svojo
skupino povezav preko gliv. -
1:36 - 1:39Da bi dobili občutek, kako
snovi tečejo po tej mreži, -
1:39 - 1:41si oglejmo sladkorje,
-
1:41 - 1:45ki potujejo od zrelega drevesa
k sosednji sadiki. -
1:45 - 1:48Pot sladkorja se začne visoko nad tlemi
-
1:48 - 1:51v listih najvišjih dreves nad krošnjo.
-
1:51 - 1:55Listi s pomočjo veliko sončne svetlobe
s fotosintezo ustvarijo sladkorje. -
1:55 - 1:58To gorivo potem potuje po drevesu
-
1:58 - 2:01do podnožja debla kot gost sok.
-
2:01 - 2:04Od tam steče v korenine.
-
2:04 - 2:07Mikorizne glive najdejo konce korenin
-
2:07 - 2:10in jih obkrožijo
ali vstopijo v zunanje celice korenin, -
2:10 - 2:13odvisno od vrste gliv.
-
2:13 - 2:17Glive ne proizvajajo sladkorjev,
čeprav jih tudi one potrebujejo kot gorivo. -
2:17 - 2:18Lahko pa
-
2:18 - 2:22iz prsti bolj učinkovito kot drevesa
pobirajo hranila -
2:22 - 2:26in jih prenašajo v korenine dreves.
-
2:26 - 2:27Na splošno
-
2:27 - 2:30snovi tečejo od tam, kjer jih je več,
tja, kjer jih je manj, -
2:30 - 2:32oziroma od izvira k potrebam.
-
2:32 - 2:36To pomeni, da sladkorji tečejo
iz drevesnih korenin v hife gliv. -
2:36 - 2:38Ko sladkor vstopi v glivo,
-
2:38 - 2:41potuje po hifih skozi pore med celicami
-
2:41 - 2:44ali skozi posebne votle transportne hife.
-
2:44 - 2:47Gliva vsrka nekaj sladkorja,
-
2:47 - 2:50ostali del potuje naprej do
korenin sosednjega drevesa, -
2:50 - 2:53do sadike, ki raste v senci
in ima manj priložnosti -
2:53 - 2:56za fotosintezo sladkorjev.
-
2:56 - 3:00Ampak zakaj gliva prenaša
vire med drevesi? -
3:00 - 3:03To je ena od skrivnosti mikoriznih mrež.
-
3:03 - 3:07Smiselno je, da gliva z drevesom
izmenja sladkorje in hranila iz prsti, -
3:07 - 3:09oba imata koristi od tega.
-
3:09 - 3:13Gliva ima verjetno koristi od tega,
da je del mreže -
3:13 - 3:18med drevesi, a ne vemo točno, kako.
-
3:18 - 3:20Morda glivam koristijo povezave
-
3:20 - 3:22s čimveč različnimi drevesi,
-
3:22 - 3:26zato te povezave krepijo
s prenašanjem molekul med drevesi. -
3:26 - 3:29Morda pa rastline zmanjšajo
svoj prispevek glivam, -
3:29 - 3:33če te ne pomagajo pri
izmenjavi med drevesi. -
3:33 - 3:34Kakorkoli že,
-
3:34 - 3:39glive prenašajo neverjetno veliko
informacij med drevesi. -
3:39 - 3:43Skozi mikorize drevesa vedo,
ali hranila oziroma signalne molekule -
3:43 - 3:46prihajajo od drevesa iste vrste ali ne.
-
3:46 - 3:50Vedo celo, kdaj informacija prihaja
od bližnjega sorodnika, -
3:50 - 3:52recimo brata, sestre ali starša.
-
3:52 - 3:55Drevesa delijo tudi informacije
o dogodkih, kot je suša, -
3:55 - 3:58ali napad insektov,
vse to skozi mreže gliv. -
3:58 - 4:01S tem njihovi sosedje povečajo
proizvodnjo zaščitnih encimov, -
4:01 - 4:03da so pripravljeni na grožnje.
-
4:03 - 4:08Zdravje gozdov je odvisno od teh
zapletenih izmenjav. -
4:08 - 4:11Ker je vse tako zelo povezano med seboj,
-
4:11 - 4:15tisto, kar vpliva na eno vrsto,
vpliva tudi na druge.
- Title:
- Skrivni jezik dreves: Camille Defrenne in Suzanne Simard
- Speaker:
- Camille Defrenne in Suzanne Simard
- Description:
-
Ogled celotne lekcije: https://ed.ted.com/lessons/the-secret-language-of-trees-camille-defrenne-and-suzanne-simard
Večina gozda živi v senci dreves z največjimi krošnjami. To so najstarejša drevesa, s stotinami otrok in vnukov. Vkoreninjena v tla pazijo na svoje sosede ter z njimi delijo hrano, potrebščine in znanje, pridobljeno v toku življenja. Kako to počnejo? Camille Defrenne in Suzanne Simard raziskujeta ogromne sisteme korenin ter zapleteno sporazumevanje med drevesi.
Lekcija: Camille Defrenne in Suzanne Simard, režija Avi Ofer.
- Video Language:
- English
- Team:
- closed TED
- Project:
- TED-Ed
- Duration:
- 04:18
Nika Kotnik approved Slovenian subtitles for The secret language of trees | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for The secret language of trees | ||
Nika Kotnik accepted Slovenian subtitles for The secret language of trees | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for The secret language of trees | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for The secret language of trees | ||
Klavdija Černilogar Dwyer edited Slovenian subtitles for The secret language of trees |