Kako vzgojiti samomorilca? | Željko Ćurić | TEDxNovaGorica

Ta govor je bil podan na lokalnem TEDx dogodku, ki je bil organiziran neodvisno od TED konferenc.

Kje tičijo vzroki, da je število samomorov v Sloveniji tako veliko? In ali lahko storimo kaj za to, da bi se ta številka zmanjšala? Kdo so tisti, ki se največkrat odločijo za ta usodni korak?

Željko Ćurić je zdravnik, psihiater, psihoterapevt in komunikolog. Leta 1993 se je preselil iz Dubrovnika v Ljubljano. Specializiran je za svetovanje, izobraževanje, usposabljanje in klinično psihoterapijo. Je soustanovitelj in solastnik podjetja O.K. Consulting v Ljubljani. Večinoma dela kot predavatelj, svetovalec in trener na področju poslovne in športne psihologije in psihoterapije. Včasih dela kot svetovalec in pogajalec v situacijah terorizma in talcev.

(Aplavz)

Dober večer.

Mene so očitno povabili,
da uničim ta lep večer.

(Smeh)

Poglejte, kakšna bolna tema.

Kdo se je sploh spomnil te bolne teme?
Jaz? Se opravičujem.

Mi psihiatri smo znani
kot normalni in zelo pametni,

tako da vas bom najprej obvestil, da smo v
Črnučah v Ljubljani dobili novega soseda.

A vi imate doma dežurnega soseda?

Tistega, ki vse ve?

Imamo soseda, ki vse ve,
in zadnjič me obvesti takole:

"Željko, dobili smo novega soseda."
Pravim: "Fajn, kakšen pa je?"

Pravi: "Ne vem, ne poznam ga,
ampak je super."

To je že intuitiven pristop po moji oceni.
"Kako veš, da je super?"

Pravi: "Nič se jih ne sliši."

Mene je to malo ustavilo

in sem se spomnil ključnih pravil
komunikacije, ki veljajo v Sloveniji.

Jaz sem drugače doma iz Dubrovnika,
po statusu slovenski zet.

Kmalu bo 30 let,
zelo uspešen v tej karieri, očitno.

Ampak ko sem prišel v Slovenijo,
sem naletel na dve pravili v komunikaciji.

Prvo pravilo je bilo: "Molk je zlato".
(Smeh)

Drugo pravilo je bilo:
"Kdor ne govori, desetim odgovori."

(Smeh)

Še tretje pravilo je bilo: "Ne izstopaj."
Kakšno vezo ima to zdaj z mojim sosedom?

Pa s pravili v komunikaciji
in besedo samomor? Poglejmo.

Ko sem se pogovarjal z našimi mladimi
organizatorji, Lukom, Evo in skupino,

smo se najprej lotili zemljepisa,

in sem jim naštel kar nekaj dežel,
ki so znane v Evropi:

Finska, Estonija,
Madžarska in Slovenija.

Kaj povezuje te države?

Na prvi pogled nič.

Ne kultura, ne poreklo, ne vzorci,
edino, kar nas povezuje, je,

da smo prvi v Evropi po številu samomorov.

Mene je vedno zanimalo,
v čem je "keč", kako pride do "klika",

in ta klik je prekleto naporen.

Naše goste vprašajo, jaz bi rad letel,

jaz bi se rad učil kiparit, jaz bi rad bil
podjetnik, k meni pa pridejo in rečejo:

"Jaz bi se rad ubil!"
(Smeh)

Ko pa vprašam: "Pa kaj ti je?"
"Ne vem!"

"A si bolan?"
Pravi: "Nisem."

"A si bankrotiral?"
"Nisem!"

"Pa kaj ti je?"
"Ne vem! Življenje nima smisla!"

Kako se znajti pred tem stavkom,
pa pred tabo stoji oče, mama,

stoji brat, stoji nečak.

Ne vem, če veste, pri nas se
dva na dan odločita za ta korak.

Lani smo imeli čez 700 ljudi.

Tukaj niso vštete te zelo sumljive
prometne nesreče,

ko napišejo: "Iz neznanega razloga se je
voznik zaletel v nasproti vozeč tovornjak,

na popolnoma ravni cesti
in se zabil in ni preživel nesreče.

Najprej gremo na Finsko.

Finci imajo izraz "Uri Buri".

Veste, kaj pomeni Uri Buri?

Uri Buri pomeni približno "nataknjen".

Pomeni: "Pusti me pri miru,
ne govori z mano!"

Pri Fincih je čisto normalno,
da člani družine med sabo ne komunicirajo.

Mi nimamo Uri Buri, mi rečemo

"kuhanje mule",

rečemo "tiha maša",

rečemo "tiha minuta".

V moji karieri sem srečeval že tiha leta.

Kar povezuje Finsko, Madžarsko, Estonsko
kulturo med sabo, je nagnjenost k temu,

da ko smo jezni, ali ko
smo s kom v konfliktu, naenkrat vklopimo

ignoriranje.

Navidezno zelo aristokratsko,

za razliko od teh primitivnih južnjakov,
ki kričijo, mahajo, mečejo krožnike.

Mi smo vzvišeni, aristokratsko tihi.

In zdaj se zelo resno ukvarjamo s tem, ali
je v redu, če otrok dobi dve po plenicah.

Če ste opazili,
o ignoriranju nihče nič ne govori.

Pa gremo malo v latinščino.
Kaj etimološko pomeni ignoriranje?

Pomeni nevednost.

Gremo zdaj direktno v metodologijo,
kako vzgojiti samomorilce.

Idealno je, če imate pred sabo
otroka starega eno leto.

Če sledite navodilom mojega soseda,
je najboljše, da se vas ne sliši.

Zelo verjetno je,
da ga boste, da jo boste

kaznovali tako,
da mu odklopite komunikacijo.

Takrat bo v bloku tišina,
nič se ne bo slišalo,

bodo rekli, da ste super ljudje,
da ste intelektualci,

da ste kultivirani, socializirani.

Ampak kakšno sporočilo pošiljate otroku
takrat, ko ga ne pogledate?

A poznate to atmosfero doma,
tihih dnevov?

Slika je, tona ni.
(Smeh)

Ko je zelo naelektreno.

A ste kdaj prišli na obisk k taki družini?

Čeprav je navidezno vse v redu,
te takoj prime, da bi šel stran,

nekaj si pozabil, zapustiš prizorišče.
Situacija je zelo naelektrena.

Zraven tega v Sloveniji
obstaja še eno pravilo:

Kdor prvi popusti, prizna, da nima prav.

Zaprt krog.

No, zdaj imate otroka,
gremo na metodologijo.

Otrok je star eno leto in je nekaj
ušpičil, vi ste trenutno zelo jezna mama

ali zelo jezen oče
in odklopite komunikacijo.

Kaj sporočate otroku, v momentu,
ko ste mu odklopili komunikacijo?

Kaj je bistvo vašega sporočila?

(Šepet) Nezainteresiranost.
Željko: Še hujše.

Dajmo še kakšen predlog.

Kaj sporočaš otroku,
ko mu ukineš komunikacijo?

Ne obstajaš.

Hvala. Sporočaš, tebe trenutno zame ni!

Že stari Grki so ugotovili,

da je ignoriranje
komunikacijsko negiranje obstoja.

Kaj se lahko zgodi v glavi otroka,
ki vam neomejeno verjame?

Lahko se zgodi sklep:
"Boljše je, da me ni."

Tale sklep žal v psihiatriji imenujemo
zgodnja samomorilska odločitev.

Ponavadi jo otrok naredi, ko je star med
letom in pol, do tretjega leta starosti.

Ponavadi odločitev gre v podzavest
in takrat smo tempirali bombo.

Ki lahko eksplodira enkrat, ko pride v
situacijo, ki podpira nesmisel življenja.

Lahko je star šest let,
trinajst let, štirideset, petdeset,

naenkrat začuti močen notranji impulz,
boljše je, da me ni.

Za ta boljše je, da me ni,
jaz kot psihiater nimam

nobenih dobrih inštrumentov.

Včasih smo imeli pacienta na zaprtem
oddelku pod 24 urnim nadzorom,

uspelo jim je naredit samomor.

Ne bi debatiral o tem, kar večina folka
misli, a je to zdaj korajža,

a je to strahopetnost,
jaz v to ne verjamem.

Mislim, da je posledica
napačne matematike.

Vam, ki ste trenutno mladi starši,
pa neizkušeni partnerji, bi rad povedal,

kako se indirektno vzgoji samomorilca.

Idealno je, če se vidva ignorirata
vpričo otroka.

Pravijo, da je najhujša groza za otroka
misel, da se mogoče vidva nimata rada.

Pravijo, da otroci z lahkoto preživijo
in žejo, in lakoto, in Auschwitz,

in Afganistan, in Palestino, ampak misel,
da se vidva nimata rada,

je za otroka tako grozljiva,
da mu odpove primarna varnost.

To je to, kar govorimo staršem,
ko se ločujete,

ne govorite otroku: "Nimava se rada!"

No, zdaj pride do zapleta.

Vidva sta kultivirana,
civilizirana Evropejca,

spet z razliko od primitivnih.

In naenkrat ukinete komunikacijo.

Kuhanje mule se je začelo.

Otrok gleda.

Otrok ne dela jasne razlike med
bitjem in obnašanjem.

Tako da lahko ignoriranje kot obliko
komunikacije doživi,

da se vidva, takrat,
ko se ignorirata, nimata rada.

Hudič je, da otroci zelo pogosto
prevzamejo krivdo,

za to, kar se jim trenutno dogaja, nase.

In takrat se začne matematika,
ki je zelo uničujoča.

Onadva se nimata rada zaradi mene.

Če mene ne bi bilo,
bi se onadva imela rada.

Boljše je, da me ni.

Zaključek,

ki spet kot zgodnja samomorilska odločitev
lahko gre v podzavest

in je tempirana bomba,
ki lahko enkrat eksplodira.

Mene nič ne moti, če kolnete, bliskate
z očmi, če mečete predmete,

ne moti me, če mu daste dve po riti.

Mene moti tišina.

Zakaj vam to govorim?

V anamnezah naših pacientov, klientov,
ne vem koga, prijateljev, znancev,

ki so že naredili tole, kar so naredili,

sem zelo redko naletaval na krik, vik,
na pretepe, vključno z zlorabami.

Največkrat sem naletaval na to,
da je doma bilo veliko veliko tišine.

Imam eno prošnjo.

Ko boste naslednjič zelo jezni,
do partnerja, do otroka,

ko začnete takrat kričati,
mahati z rokami,

glasno! Tako da vas vsi slišijo!
Vključno z mojim sosedom.

Dobite od Charlesa Darwina piko,
ker omogočate vaši družini preživetje.

Če vam uspe takrat, ko ste zelo jezni,

še vedno ostati socializirano umirjen

in drugim povedati jasno,
kaj od njih hočete, pričakujete,

ste pri tem, če hočete,
socializirano uglajeni,

od mene dobite piko,
da ste socialno inteligentni.

Hvala lepa.
(Aplavz)