Zgodovina čokolade - Deanna Pucciarelli

Ogled celotne lekcije http://ed.ted.com/lessons/the-history-of-chocolate-deanna-pucciarelli

Če si ne morete predstavljati življenja brez čokolade, imate srečo, da se niste rodili pred 16. stoletjem. Do takrat je čokolada obstajala le kot grenka, penasta pijača v Srednji Ameriki. Kako smo torej prišli od grenke pijače do tablic čokolade, ki jih poznamo danes? Deanna Pucciarelli opiše fascinantno in pogosto kruto zgodovino čokolade.

Lekcija Deanna Pucciarelli, animacija TED-Ed.

Če si ne znaš predstavljati
življenja brez čokolade,

imaš srečo, da nisi bil
rojen pred 16. stoletjem.

Do takrat je čokolada obstajala
samo v Srednji Ameriki

v precej drugačni obliki,
kot jo poznamo sedaj.

Že leta 1900 pr. n. št.

so se ljudje v tej regiji
naučili pripraviti zrna

tam rastočega kakavovca.

Najzgodnejši zapisi nam povedo,
da so zrna zdrobili

in zmešali s koruzno moko in čilijem,

da so ustvarili pijačo -

ne sproščujočo skodelico vročega kakava,

ampak grenek,
poživljajoč zvarek, ki se peni.

In če mislite, da zganjamo prevelik
hrup okrog čokolade danes,

so nas prebivalci
Srednje Amerike premagali.

Verjeli so, da je kakav hrana iz nebes,

ki jo je ljudem podaril
pernati plazilski bog,

Majem poznan kot Kukulkan

in Aztekom kot Quetzalcoatl.

Azteki so uporabljali
kakavova semena kot valuto

in pili čokolado na kraljevih slavjih,

jo dajali vojakom kot nagrado
za uspeh v bojih

in jo uporabljali v ritualih.

Prvo transatlantsko čokoladno srečanje
se je zgodilo leta 1519,

ko je Hernán Cortés obiskal dvor Moctezume

v Tenochtitlanu.

Kot je zabeležil Cortezov poročnik,

so kralju prinesli 50 vrčev
in jih nalili v zlate skodelice.

Ko so se kolonisti vrnili
s pošiljko tega čudnega novega zrna,

so jim opolzki opisi misijonarjev
o običajih teh ljudstev

dali sloves afrodiziaka.

Sprva je bila zaradi grenkega okusa
dobra za zdravljenje težav,

kot so želodčne težave,

a ko so jo sladkali z medom,
sladkorjem ali vaniljo,

je čokolada kmalu postala
popularna poslastica na španskem dvoru.

In kmalu noben aristokratski dom
ni bil popoln brez pribora za čokolado.

Proizvodnja te moderne pijače
v velikih količinah je bila zelo težka

in dolgotrajna.

Vključevala je uporabo plantaž
in suženjsko delovno silo

na Karibih in otokih ob obali Afrike.

Svet čokolade se je spremenil
za vedno okrog leta 1828,

ko je Coenraad van Houten iz Amsterdama
predstavil stiskalnico za kakav.

Van Houtenov izum je lahko izločil
kakavovo mast, oziroma maslo.

Ostal je prah, ki so ga lahko
zmešali v pijačo

ali spet združili s kakavovim maslom,

da so ustvarili trdo čokolado,
kot jo poznamo danes.

Nedolgo zatem je švicarski izdelovalec
čokolade Daniel Peter

v mešanico dodal mleko v prahu,

in tako izumil mlečno čokolado.

V 20. stoletju čokolada
ni bila več luksuz elit,

ampak je postala posladek za množice.

Povečano povpraševanje je zahtevalo
gojenje večih količin kakava,

ki lahko raste samo okrog ekvatorja.

Namesto da bi sužnje iz Afrike pošiljali

na plantaže kakava v Južni Ameriki,

se je proizvodnja kakava
preusmerila v Zahodno Afriko,

in Slonokoščena obala tako proizvaja
dve petini svetovnega kakava od leta 2015.

A z rastjo industrije

so bile tu tudi grozljive
zlorabe človekovih pravic.

Veliko plantaž v zahodni Afriki,

ki zalagajo podjetja z vzhoda,

uporabljajo suženjsko
in otroško delovno silo,

ki prizadene več kot 2 milijona otrok.

To je kompleksen problem, ki vztraja

kljub trudu glavnih proizvajalcev čokolade,
da bi se povezali z Afriškimi državami

in s tem zmanjšali obseg
otroškega in prisilnega dela.

Dandanes se je čokolada uveljavila
v ritualih moderne kulture.

Zaradi njene kolonialne povezave
z domorodnimi kulturami,

združene z močjo oglaševanja,

čokolada ohranja sloves nečesa čutnega,

dekadentnega

in prepovedanega.

A znanje o njeni fascinantni
in pogosto kruti zgodovini,

kot tudi o njeni proizvodnji danes,

nam pove, od kod te povezave izvirajo

in kaj skrivajo.

Ko torej naslednjič
odvijete tablico čokolade,

si vzemite trenutek za razmislek,
da ni vse sladko.