Kaj pomeni biti brez ega?

Satsang z Moojijem

Med jutranjim sprehodom je bilo postavljeno vprašanje Moojibabi:
Kaj pomeni biti brez Ega? Moojibaba je odgovoril: to pomeni ŽIVLJENJE.

V tem pogovoru Moojibaba pojasni kaj resnično pomeni preseganje ega je to da se gibljemo v vibracijo Boga. Biti brez ega je najmočnejša stvar na celem svetu.
Tisti, ki zapusti ego in se prepusti v Božji ocean-prav ta se dvigne na površje in postane vladar v tem svetu.

Glasba: Our Father - Prem in Ashleigh

Ta in mnogo drugih videjev si lahko ogledate na Mooji Tv
http://bit.ly/moojitv
ter http://bit.ly/sahaja-express

Sprehod z Mooji Babo
(s podnapisi)

(Mooji) Danes zjutraj ste mi postavili
dobro vprašanje,

(Mooji) "Kaj pomeni, biti brez ega?"
Pomeni življenje, resnično življenje.

Kaj pomeni biti brez ega?
03.01.2018

(Mooji) Ne obvladujejo te občutki,

tvoje življenje ne služi tvoji osebnosti.

S tem mislim, za večino človeških bitij

je življenje primarno v služenju
osebnosti,

kot na primer, kako se počutim.
'Ni mi dobro', 'potrebujem to',

'nimam denarja'.
Vse gre o nas, nas, nas.

In to je tako...

Naša življenja bi morala biti za
služenje in za...

Služiti bi morali življenju, ne sebi,
ampak življenju,

to lahko stotinam ljudi omogoči
živeti v radosti,

za mnoge od njih, če pravilno služimo.

Življenje v služenju sebi je sebično
in tako potratno.

Imamo takšno moč in ta moč ni
za osebnost.

Torej biti brez ega...

ko želi biti osebnost brez ega,

je zelo težko, če osebnost ostane.

Poskuša biti pristna in to je v redu,
tudi to je široka pot.

Ko ljudje berejo svete tekste, je rečeno,
'Ljubite drug drugega',

'Delajte dobro tistim, ki vam
delajo slabo', in tako.

In ljudje poskušajo biti ljubeči in
prijazni kot le lahko in to je dobro.

To daje res dobre rezultate,
toda včasih je nekaj umetno,

če to delate ker vam je bilo rečeno,
da bodite dobri.

Zbiramo si zasluge, 'Če delam kar je
dobro, nekaj dobim,

tako spet delamo zase na nek način.

Toda ko se zbudimo v Resnico,
da si resnični Jaz,

Jaz poskrbi za vsakogar, za vse,
to je nekako drugače.

Življenje je lažje,
tvoj občutek za lastne probleme izgine,

kot da ni osebnih problemov.

Ni osebnosti, ki bi imela probleme.

V življenju se pojavijo okoliščine,
morda bi kdo rekel,

'Ne maram te!' In to bi se začutilo,

in če bi bilo to izraženo zelo strupeno,

bi lahko občutil žalost, toda nikoli te
ne bo preplavila.

Celo lahko narediš pravo stvar in rečeš,
'Bog te blagoslovi'.

Včasih tega ne rečeš pred njimi,

ker bi jih lahko razburilo,

toda v srcu to sprejmeš.
In iz sebe odstraniš strup.

Ego je strup v življenju človeškega bitja,

stvari naredi slabe, vedno je sebičen,

vedno in ves čas energijo usmerja k sebi,

vedno mora imeti prav, vse to,
je zelo strupen.

Toda včasih ne poznamo druge poti

in imamo občutek, 'Tak enostavno sem'.

Ko se začneš prebujati v globlji prostor
Resnice za osebnostjo,

tu ti samopoizvedovanje ali Povabilo
pomagata priti ven,

dvigne te iz tega prostora in te
pomakne v prostor zadaj,

kjer je polje čiste inteligence,
več svetlobe, več prostora.

Se že začneš počutiti srečno in lahko

in tvoja sreča in tvoja luč,

naravno je da želiš storiti kar čutiš,
da je dobro.

Kar se čuti, da je dobro, pride
naravno v vaše srce

in sebičnost se čuti...
to je kot strup, ki te zapusti,

tako da ne razmišljaš toliko na tak način.

Ko najdeš nekaj, kar te osrečuje,

si to želiš deliti, da bi lahko osrečil
čim več ljudi.

Skozi vrata vstopiš v prostor,

in želiš, da bi skoznje prišlo
čim več ljudi.

Bivanje brez ega je takšno.
In bolj ko odpada,

ta težki plašč ega iz 'jaz, mene, mene,
mene, jaz ,moj, moje',

tam je mnogo večji prostor.

Zato pravim, da prideš v Božje polje.

V Božjem polju ni zavisti,

vse te stvari odidejo:
sebičnost, pohlep...

Si v polju in to naravno čuva

in v tem se vse pobere.

Skrbi za vsak vidik tvojega življenja

in za življenja teh, ki jih ljubiš.

Toda tvoja ljubezen se ne ustavi,
vse bolj se širi.

Tako, to pomeni biti brez ega.

To je najmočnejša stvar na vsem svetu.

Ego je najtemnejša sila na svetu.

Svoboda od ega je najsvetlejša
sila na svetu.

In zame je to izziv življenja kot
človeško bitje,

da presežemo identiteto ega.

Toda zgleda, da je zelo redko v tem svetu,

ker se toliko daje na osebnost,

to je kot naša prva ljubezen in
najprej ljubimo to.

Toda predvideno je, da ljubiš
resnični Jaz, ne osebnost.

Najprej ljubimo resnični Jaz, toda mi ga
ljubimo na koncu.

Tako je to. Najprej zrastemo z
močno identiteto

in vedno le jaz, jaz, jaz, toda tako
nismo nikoli srečni.

Rabimo toliko stvari: rabimo denar,
rabimo prijatelje,

rabimo partnerje in lepe stvari,
da bi bili srečni.

Toda ta, ki je osvobojen ega, je lahko
srečen kakor koli.

Kamorkoli jih postavite, so srečni.
Niso tekmovalni,

njihovo vedenje je zelo široko,

vedno upoštevajo kar čutijo drugi.

To je zelo lepo in moja želja in
molitev je, da

biti srečen postane ponovno nalezljivo,
da bitja enostavno uživajo...

Kadar imamo grupne aktivnosti,

se nekateri ljudje naučijo videti,
da lahko delajo skupaj

in ustvarijo nekaj lepega in to
jim je všeč.

Zdaj sta v Monte Sahaji klima in vibracija

postali mnogo višji, tako da je
lahko čutiti ljubezen.

Ljudje se ne pretvarjajo, da ljubijo,

resnično čutijo vibracijo.

Od kod prihaja ta vibracija?

Ni da smo prišli sem in je to bila
posebna zemlja

in so drevesa oddajala vibracije.

Ne! Mi prinašamo vibracijo, živi Jaz,

z našimi dejanji, z mislimi, z meditacijo,

z razumevanjem, čaščenjem in s
privlačnostjo k Bogu,

ali k čisti zavesti.

Vse to dviguje vibracije, tako to
postane močno.

Celo ljudje, ki teh stvari ne poznajo,

ko pridejo, nekaj čutijo,

'Tu se dobro počutim. Tu mi je všeč.'
Čemu odgovarjajo?

Odgovarjajo vibraciji prostora.

Verjetno ne poznajo filozofije,
ta ni pomembna.

To je aktivnost filozofije,

to je moč vodenja, kadar je sprejeta.

V vodenju ni nobene moči,
če to ni sprejeto.

Ko je sprejeto, se prebudi in
se začne gibati

in potem vse...
Drevesa začno to pobirati,

zemlja pobira, vse pobira.

Zato na nekaterih mestih lahko
čutiš vibracijo prostora,

čeprav osebe ni več tam.

Bil sem na podobnih mestih, v Indiji.

Celo na Jamajki, v hiši Boba Marlej-a sem
čutil to vibracijo.

Šel sem v njegovo sobo, kjer so ob
postelji njegovi natikači,

ničesar nisem pričakoval,
toda občutek ljubezni je bil močan.

Bilo je čudovito!

V Indiji, na Gandijevem prostoru in tudi
drugje sem bil,

čuti se 'vau', ne na vseh, ampak
na nekaterih.

Čutite to vibracijo in živi v stenah,

celo opeke zadržijo vibracije.

Vstopite in čutite,
'V tej hiši je prebivala sreča!'

In živi, čeprav jih ni več
med nami,

je sreča v hiši.
To je tako čudovito!

Včasih lahko v hiši živi tudi tema.

To so močne energije privlačnosti,

hrepenenje, strah, ljubezen, so močne
sile v človeškem kraljestvu

in vplivajo celo na zemljo, tam pustijo
svoje vibracije.

Včasih gredo ljudje v gozd, pravijo,
da jim je všeč v naravi.

To je zato, ker ni onesnažena s
človeško temo.

Tako čutijo, 'Je prazno od tistega'.

Preselilo se je v zavest dreves

in pokrajine, zavest zemlje, bolj v to.

Ko pridete na prostor, kjer

je zavest manifestirala človeško obliko,
je bolj bogato,

je bolj raznoliko v izrazu.

Če je prežeto in prepojeno z zavestjo,

je to tako močno!

Zato pravim, bilo je pred 2100 leti,

ko je bil Jezus fizično na Zemlji,

in skozi eno človeško bitje,

ki je bilo utelešenje Božje zavesti,

celo ko je zapustil telo,
2100 let kasneje,

ljudje še vedno postajajo
Kristusovi sledilci,

ali sledilci Bude,

ali sledilci Krišne, ki je bil tu
pred 5000 leti.

Rame, ki je bil tu pred mnogo tisoč leti.

Zakaj? Ker je tukaj vibracija,
za to se držijo.

Tako, to je zelo močna stvar!

Rekel sem že, da je en človek pozabil nase

in od takrat ga ves svet ne more pozabiti.

To je zelo močna stvar!

Pozabiti nase pomeni pregaziti ego,
ga ne poslušati.

Oni to presežejo.

In njihov vpliv, njihova prisotnost in
njihove besede

so vplivale na življenja milijonov bitij.
Torej so zgledi.

In vsako od teh človeških bitij

ima isto vrsto krvi kot mi,

gledal je v isti mesec, iste zvezde
in isto sonce, kot mi.

Še vedno so imeli apetit, so se utrudili,
včasih niso spali,

imeli so prijatelje in nekateri so jih
sovražili.

Celo še vedno so žareli v duhu Resnice,
v duhu Boga.

To je zame izpolnitev človeškega
življenja,

da se prebudiš v Resnico kdo dejansko si,

in to je tisto, kar je Bog,

da ste v Božjem kraljestvu v svojem srcu.

To je tako.

Človek, ki sledi svetim spisom
le površinsko,

to ni dovolj. Njihovo življenje se
bo spremenilo,

vplivalo bo na življenja drugih, toda
le na mehak način.

Toda kdor zapusti svoj ego

in se popolnoma potopi v ocean Boga,
ta se dvigne

in postanejo vodje v svetu,
celo če ne govorijo.

Nekatera bitja ne govorijo, a njihova
prisotnost je tako močna,

kajti ta prisotnost Boga je tako
vrojena v njihovo bitje,

da so ljudje lahko le v njihovi
prisotnosti in se spremenijo.

Tako zame, to pomeni biti brez ega,

to je najmočnejša stvar na svetu!

Če bi lahko srečal dva človeka,

eden, ki je bil na Veneri in je
tam živel šest mesecev,

eden, ki je živel v kartonski škatli
6 mesecev in meditiral

na Boga in se prebudil, bi sam šel
k temu in bil z njim.

Astronautu mi ni treba govoriti o
življenju,

enako je poln ega.

Toda kdor je v sebi presegel ego,

s tem bi se z veseljem srečal.

Raje bi šel tja in tam sedel,
da bi le bil s tem,

da bi bil v polju bitij, ki ljubijo Boga,

ali iščejo Resnico, to je sveta družba.

Biti v družbi iskalcev Resnice

se tudi imenuje veličastno.

Čutim, da smo na pravem mestu,

da vse več bitij odkriva resnično srečo,

ne izlet, ne, 'Mi bomo osvojili svet!' Ne.

Že iskanje, eden po eden, je dovolj,

ta svetloba, ki se giblje po
svetu, je nekaj.

Kajti menim, da svet ne rabi več knjig
o duhovnosti.

Potrebuje človeška bitja,
ki utelešajo Resnico,

namesto knjig, ki pišejo o Resnici!

Videti želijo živo knjigo, ne le
knjigo na papirju.

Želijo videti knjigo človeškega
bitja kot so sami

v čigar življenju so izzivi ali soočenja

ali se razodene nekaj v njih.

Ko srečamo nekoga tega kalibra,

njegovo bitje ne more zanikati,
da je srečalo Boga.

Pogosto smo slišali za zgodbe,

ko so ljudje, ki so se izdajali
za ateiste,

so srečali bitje, ki je imelo tak
vpliv na njih,

da so vedeli, 'Vau, ne vem kaj je to,

toda povzroča vse te spremembe
v mojem srcu'.

Ker ne morejo biti resnični ateisti,
to je le čudnost.

To le kaže na globino nevednosti,

da ne priznate, da je vrhovna sila,
ki kontrolira

in določa red v univerzumu in
skrbi za vse.

Tega ne počno ljudje, ne dovoljujejo
drevesom da rastejo

in ne pošiljajo dežja in spreminjajo
vremena

in ne skrbijo za vse različne planete,

ne le v enem solarnem sistemu,
ampak v vseh!

Že ko govorimo o tem, se počutimo nemočne.

Ne morete dojeti veličine in moči
Najvišjega Bitja.

Bitje ni ločeno kot entiteta,
ki počne vse to,

je v stvareh samih, je kot...

Bog ne more biti le oblika,

ali Bog je utelešen v vseh oblikah in
onstran njih.

Oblike se neprestano spreminjajo,

ker jim On daje delež časa in rasti

in vse kar raste se mora preobražati in
spreminjati.

Toda Bog-sam je nespremenljiv, a
manifestira spremembe

in skrbi za vse razne permutacije
njegovega izraza.

Včasih si želim poskusiti in to upodobiti

kot neko vrsto energetskega polja,
toda ne le energija,

je inteligenca in duh...

To je viden izraz tega

in ko se pojavlja iz tega, daje mnogo
namigov, če vidite.

Mi gledamo in vidimo lase na
nekogaršnji glavi,

ki prihajajo ven, toda od kod?

Če pogledate v glavo, tam ni las,
ki bi lezli ven.

Nič ni tam. Kar raste.

To vam pokaže, 'Iz praznine ustvarjam
vse te stvari,

jih vzdržujem in vračam v praznino.'

Preveč je veličastno, da bi lahko o
tem govorili!

Nekatera bitja so prevzeta že z
veličanstvom te sile.

Ta sila je vir tvojega lastnega
občutja Sebe.

To vedeti, celo če tega ne razumeš,

bi moralo že to 'prižgati'
tvoje življenje,

moral bi iti in nekam sesti.

Ni konca hvaležnosti za vedenje,

da tvoje življenje izvira iz Boga.

Za nekoga, ki tega ne razume popolnoma...

Tudi to je določeno od te sile,

da bodo bitja, ki tega ne bodo
čutila nekaj časa,

in čez čas,
se morajo prebuditi v to v sebi.

Ugodno življenje zame, je tisto, ki se
giblje stran od ega,

ki v bitju ustvarja slepoto

in povzroča, da nas skrbijo le
zemeljske stvari,

kot nasprotje nekomu, ki se zaveda

in živi v tem zavedanju,
in potem živi kot ta zavest.

Če živite kot zavedanje,
ste že v kraljestvu,

ste že v tem prostoru.

To je celo, bi rekel, večje kot nebesa,

če lahko rečem kaj takega.

Ko je prišel občutek, sem pomislil,
je to bogokletna izjava?

Čutil sem, če so nebesa ustvarjena iz
podob in objektov,

so tudi neka vrsta časa.

Morda traja en Božji dan tisoče
človeških let.

Kdo ve? Toda karkoli že je, se
mora spremeniti.

Če so različni nivoji bitij,

potem je zagotovo še prisoten proces
razvijanja in rasti.

Toda v čistem zavedanju, ni
zaskrbljenosti zaradi rasti.

To je tako popolno, toda umu ni privlačno,

kajti um je vedno zaskrbljen zaradi
stvari in objektov

in imetja in izgubljanja in dobivanja in
spreminjanja in rasti

in dobivanja in izgubljanja, vse je
okrog tega.

Medtem ko v zavedanju so ti
koncepti preseženi.

To poskušam povedati, ko vsakomur rečem,
pusti to zdaj.

Pusti to zdaj. Pusti celo skrb za tvojo
identiteto.

Pusti vse to. Komu govorim?

Inteligenci, ki tega ne sliši dovolj.

Ko sliši to povelje, ki prihaja iz srca,

lahko vse spusti in je potem v enosti,

v izkušnji svoje lastne enosti.

Potem vidite ljudi v dvorani na satsangu,
v meditaciji takole,

in s takšnim vodnjem ni motenj,

to je kot da ste na transcendentalnem
nivoju.

Sebčnost in tovrstne lastnosti
enostavno odpadejo

in zgleda kot da lebdite na lažji
dimenziji bivanja.

To je pravzaprav zelo otipljivo,
lahko to čutimo

in imamo sposobnost, da to doživimo.

Na začetku pri mnogih pride um.

Včasih ljudje pridejo sem, niso vajeni
takšnega okolja

in vidi se, kako zelo jih um muči.

Zgleda kot da jih muči prostor in ljudje,

toda muči jih lastni um.

Počuti se neudobno, ker se zdi izzvano,

'Zaradi česa so ti ljudje tukaj
tako srečni?

Saj jim niti ne zaupam. Samo delajo se.'
Gre v negiranje,

cinicizem, sodbe, neudobje, vse to
pride ven.

Toda to so porodne bolečine, da bi
dosegli višje stanje,

če vztrajajo in pogosto ne, raje odidejo.

Toda nekaj je v njih

in to seme začne v njih rasti, ker jih je
sem pripeljal Bog.

Celo če čutijo,
'Nisem hotel priti sem, moja žena...',

je vseeno sila ta, ki jih je privedla sem,

da bi izkusili nemir, ki je v njih,

toda ne prepoznajo, da to izhaja iz njih.

Mislijo, da prihja od zunaj.

Toda prihaja kot reakcija na energijo,
ki jo izkušajo

in z njo še niso kompatibilni,

ker so tako močno v oblasti
identitete ega.

Tako se to pretresa.

Danes zjutraj ste mi postavili
zelo dobro vprašanje,

kaj pomeni biti brez ega.

To pomeni življenje, resnično življenje.

Če mislimo na Jezusa ali Mohameda
ali Krišno ali Budo,

takoj...
Tudi ljudje, ki ne poznajo tega,

vedo, da to predstavlja višji
nivo zavesti,

nivo, kjer je atmosfera ljubezen in mir.

Ko rečemo 'Jaz', se to nanaša,

pravi pomen za 'Jaz' je zavest.

Toda le redko v tem svetu, ko
rečemo 'Jaz', to pomeni zavest.

Pomeni individualnost, pomeni osebnost,

pomeni 'sem moški', 'sem ženska',

to je takšno krčenje, takšna omejitev.

Toda 'Jaz', celo ta, ki je prebujen
bo rekel 'Jaz',

vedoč, da se to nanaša na občutek
individualnosti.

Toda pod tem 'Jaz' je prostor globljega
vedenja,

duhovnega vedenja, da govori zavest in ne
osebnost.

To je popolnoma drugačna vibracija.

Ko ste z nekom,

in govori, izkušate prostornost,

ta 'Jaz' prihaja iz zavedanja,
to je zavest.

Ko govorite z nekom

in morate biti previdni, kaj rečete,

ta 'Jaz' je natovorjen z osebnostjo.
In osebnost lahko vidite...

Zemlja, polna osebnosti je zelo
zadušljiv prostor. Zadušljiv!

Tudi če bi bilo le 3 milijone
ljudi na Zemlji,

verjetno je to majhno število,

toda ko bi jih srečal, bi se počutil
nekoliko zadušjivo.

Toda človeško bitje, ki je
prebujeno v resnični Jaz,

v množici tisočih, sije in razsvetljuje.

Dviga nivo zavesti v ljudeh, ki to
prepoznajo.

Kajti nekaj v nas lahko prepozna,

da stojite v višji prisotnosti, to se
tam zgodi.

Tudi če ni nihče povedal

se ljudje začno obnašati drugače do
nekoga, ki je prebujen.

Ne morejo pomagati. Ne da bi
zavestno vedeli,

'Oh, ta človek je...' se enostavno
obnašajo drugače.

Na začetku lahko to obravnavajo kot
'To je normalno',

toda postopoma začne prisotnost
nekako pronicati

in se pomikati globlje vanje in to
jih spremeni.

Njihovo razpoloženje se začne
spreminjati, vse bolj so prijazni, odprti,

želijo kaj narediti za vas,

in vse to brez poznavanja duhovnosti.

Obstajajo zapovedi, ena od Hadiths
preroka pravi, da

ko je Bog ustvaril svet,

pravi, da je Bog zapovedal vsemu svetu,
'Služite tem, ki služijo meni'.

Kar pomeni, tem, ki iščejo resnico,
služite jim.

'In naredite tiste, ki služijo vam,
utrujene.'

Razumete? To je močna stvar!

'Služite tem, ki služijo meni.'

Pomeni, služite jim, skrbite za te,
ki častijo Boga in Resnico.

'Utrudite tiste, ki služijo vam',
ki služijo svetu, utrudite jih.

Je to kritiziranje? Ne, to je
tudi blagoslov!

Kajti ko se utrudite zaradi lastne
navlake,

je morda tam končno prostor, da
lahko rečemo,

'Moram poskusiti nekaj drugačnega'.

Rečeno je, 'Naredite utrujene tiste,
ki vam služijo',

kajti njihovo služenje je zaman,
ker služijo stvarem, ne duhu.

Tako je lepo.

Zapisano je v srcu, v DNA vsakega
živega bitja,

ne le v ljudeh,

da v prisotnosti nekoga, ki časti Resnico,

bo nekaj v njih to častilo, bo na to
odgovorilo

sprva se jih bo celo hotelo znebiti,

toda ne da se zanikati, da ima njihova
prisotnost vpliv na eksistenco.

To je moč Svetega Duha

in duha Resnice v vsakem.

Pravim, ta prostor mora sijati v tem.

Mora, dokler sem jaz tukaj.

Naš fokus mora biti na rezanju ega.

In ne le na rezanju, rezanju ega,
ampak na življenju v Resnici.

Kajti če je tvoje življenje le poskušati
rezati, rezati ego,

morda sploh ne boš okusil
polne radosti,

prezaposlen si z rezanjem ega.

Toda pravim, kažem ti Resnico tudi,
medtem.

Torej, ko poskušaš rezati ego,
najdeš Resnico,

odložiš svoje rezilo in se
veseliš Resnice

in pustiš resnici, da zreže ego.
Ni to čudovito?

Naj Resnica reže ego. Zakaj bi morale
tvoje roke rezati ego?

(Prijateljica) To naredi Povabilo v
svobodo.

(Mooji) To naredi Povabilo v svobodo!

Povabilo prevzame vse umazano delo
in temu podobno

in te položi Bogu v naročje.

(smeh)

Zato je moje srce tako srečno,

kajti včasih, ko vidiš bitja...

Če kdo pride sem, 'Tako sem žejen, lahko
dobim kozarec vode?'

Mu daš kozarec vode.

Če kdo pade, mu rečeš 'Pridi, vstaniva'.

Tudi če te boli hrbet, mu pomagaš vstat.

'Kako se počutiš? Bolje? Sedi.
Pomagaš jim. Je tako?

Nekdo je lačen. 'Brat, prosim...'.

Daš mu nekaj za pojest.

Karkoli lahko storiš, pomagaš.

Če so bolni, kaj boš storil?

Nekaj mora biti v tebi, da jim pomagaš.

Ali je to molitev, ali se začeš učiti
blagoslavljati ljudi.

Celo če ne deluje, ti še vedno nadaljuješ.

'Moj namen je blagosloviti njihova
življenja, dati jim...

Ne da njihovo življenje postane kot moje.'

Blagoslovi njihovo življenje s tem,
kar rabijo, da se odstranijo prepreke,

da se odstrani karkoli ga okužuje

ali iznakaža spontanost
njihovega življenja,

da to izženeš z Božjo močjo.
Blagosloviš jih!

In s tem tudi,
ljudje iščejo Resnico,

ne morejo je najti, 'tako je težko'.
Pravim, berite Povabilo v svobodo.

Poslušajte to, le poslušajte ga.

In to je velika pomoč, ki jo lahko dobijo.

Pravijo, 'Moj Bog, pripravljal sem se
na vso telovadbo

da bi šel preko tega, ti pa si to naredil
tako enostavno'.

Nekatere stvari postanejo tako lahke.
'Ni mi bilo potrebno iti skozi um,

ni se mi bilo treba treba spustiti
v svojo temo.

Pridem v svetel del sebe.'

Ni to čudovito?

Zakaj mora vsakdo trpeti, kri,
pot in solze?

In tega ne morejo storiti, ker ljudje
postajajo šibkejši.

Hočejo, da vse opravijo stroji.

Celo delo na nas samih...

Da, če je potrebno zgraditi ego,
boš to naredili!

Dvigoval boš uteži, da bi zgradil ego.

Toda da bi spremenil svoje srce,

iz trpečega mesta v prebivališče miru,

'Ne morem priti tja!' Ker čutijo,
da se ne pokaže.

Morda je milost zdaj zato poslala
Povabilo v svobodo,

da bi rekla, 'Tudi ti moraš priti noter.

Misliš da si srečen, toda to
ni prava sreča.'

In jih poskušaš doseči, čutim
da mora biti tako ker...

Zame je Povabilo v svobodo najlažja stvar,

kot da te nekdo drži za roko in te
pelje skozi vrata, 'Pridi'.

'Srečati hočem Jezusa.' Pridi z mano,
pokažem ti ga tukaj.

Samo trenutek. Pojdiva na drugo stran.

'Hotel sem iti v Jeruzalem in na
Kalvarijo.'

Ne, on je tukaj. Pridi. Spremim vas
skozi vrata. Ni tako?

(smeh)

(Prijatelji) Hvala, Mooji.

(glasba)

Copyright © 2018 Mooji Media Ltd.
Vse pravice pridržane.

Noben del tega posnetka se ne sme
repruducirati

brez dovoljenja Mooji
Media Ltd.'s express.