Kaj je nevidno? Več, kot si mislite - John Lloyd

Poglej si celotno učno uro na ed.ted.com http://ed.ted.com/lessons/what-s-invisible-more-than-you-think-john-lloyd

Gravitacija. Zvezde čez dan. Misli. Človeški genom. Čas. Atomi. Veliko tega, kar je v svetu pomembno je pravzaprav nevidno. Presunljiva animacija govorca Johna Lloyda in njegovega klasičnega TEDTalk-a iz leta 2009, ki vas bo pripravila do tega, da se boste vprašali "Kaj pravzaprav vem?"
Govor: John Lloyd, Animacija: Cognitive Media.

(Glasba)

[Karneval Teda in Eda; odprt vsak dan - ves dan;
Yew Chube Common - Vhod z Googlove avtoceste]

[John Lloydov inventar nevidnega]

[Prilagojeno po TED govoru
Johna Lloyda leta 2009]

Naš naslednji govorec se že vso kariero
ukvarja z vzbujanjem radovednosti.

Prosim, pozdravite Johna Lloyda. (Aplavz)

Vprašanje je: kaj je nevidno?

Vsega skupaj je več,
kot si mislite, v bistvu.

Vse, bi rekel -- vse, kar je osnovno --

Razen vsega in razen snovi.

Mi lahko vidimo snov,

ampak ne moremo videti, kaj je snov.

Lahko vidimo zvezde in planete,
ampak ne vidimo, kaj jih ločuje

ali kaj jih drži skupaj.

Tako pri stvareh kot pri ljudeh,
vidimo le površino,

ne vidimo v kolesje stroja,
ne vidimo tiktakanja v ljudeh,

vsaj ne brez težav,

in bliže kot pogledamo karkoli,

vse bolj izgine.

V bistvu, če zelo blizu pogledaš stvari,
če pogledaš osnovno podstrukturo snovi,

tam ni ničesar. Elektroni izginejo
v nekakšni meglici in tam je samo energija.

Ena od zanimivih stvari glede nevidnosti je,
da so nam nevidne stvari

tudi nerazumljive.

Gravitacija je ena od teh stvari,
ki je ne vidimo in ki je ne razumemo.

Je najmanj razumljena
od štirih temeljnih sil

in najbolj šibka, in nihče zares ne ve,
kaj je ali zakaj sploh je.

Naj omenim; Sir Isaac Newton,
največji znanstvenik, ki je kdajkoli živel,

je mislil, da je Jezus prišel na Zemljo,
da bi upravljal vzvode gravitacije.

Mislil je, da je zato prišel sem.

Torej, brihten možiček, bi se lahko
o tem motil? Kaj pa vem. (Smeh)

Zavest. Vidim vse vaše obraze; nimam pojma,
kaj kdorkoli med vami misli.

Ni to presunljivo? Kaj ni neverjetno,
da eden drugemu ne moremo brati misli,

če se lahko dotaknemo, okusimo,
mogoče, če pridemo dovolj blizu,

ampak ne moremo si brati misli.

To se mi zdi kar osupljivo.

V veri Sufi, tej veliki religiji Bližnjega vzhoda,

za katero pravijo, da je korenika vsake vere,

so Sufi mojstri telepati, tako pravijo,

telepatijo v glavnem uporabljajo za to, da
nam pošiljajo močne signale, da ne obstaja.

Zato mislimo, da ne obstaja;
Sufi mojstri, ki se ukvarjajo z nami.

Kar zadeva vprašanje zavesti in
umetne inteligence,

umetna inteligenca je,
tako kot študija zavesti,

prišla nikamor, niti svita se nam ne,
kako zavest deluje.

Ne samo, da niso ustvarili
umetne inteligence,

niso naredili niti še umetne neumnosti.

Zakoni fizike: nevidni, večni,
povsod prisotni, vsemogočni.

Vas na koga spominja?

Zanimivo. Jaz, kot lahko uganete,
nisem materialist, sem imaterialist.

In našel sem novo zelo uporabno besedo --
ignostik. V redu? Jaz sem ignostik,

zavračam, da me kdo vpraša, če Bog obstaja,

dokler nekdo ustrezno ne definira pojmov.

Še ena stvar, ki je ne vidimo,
je človeški genom.

In to je naraščajoče neprijetno,
ker pred približno 20 leti,

ko so začeli kopati v genom, so mislili,
da bo verjetno vseboval

okoli 100 tisoč genov.
Od takrat je bilo vsako leto

število znižano. Zdaj mislimo, da je
verjetno le nekaj čez 20 tisoč genov

v človeškem genomu.

To je izredno, ker riž -- poslušajte --

znano je, da ima riž 38 tisoč genov.

Krompir -- krompir ima 48 kromosomov.
Dva več kot človek

in enako kot gorila.

Teh stvari ne vidiš, ampak so zelo čudne.

Zvezde čez dan, to se mi je
vedno zdelo fascinantno.

Vesolje izgine. Več kot je luči,
manj lahko vidiš.

Čas. Nihče ne vidi časa.

Ne vem, če veste, moderna fizika --
obstaja gibanje v moderni fiziki,

ki predlaga, da čas v resnici ne obstaja,
ker je preveč neprimeren za številke.

Lažje je, če ga v resnici ni.

Ne moreš videti prihodnosti, očitno,

in ne moreš videti preteklosti,
razen v lastnem spominu.

Ena od zanimivih stvari pri preteklosti je,
da ne moreš videti--

moj sin me je vprašal, rekel je:
"Oče, se me spomniš, ko sem imel dve leti?"

In rekel sem "Ja."
In on je rekel: "Zakaj pa se jaz ne?"

Ni to izredno? Ne moreš se spomniti,
kaj se ti je zgodilo,

preden si dopolnil drugo ali tretjo leto.

Kar je dobra novica za psihoanalitike,
ker drugače ne bi imeli dela.

Ker takrat se zgodi vse,

kar te naredi, kar si.

Še nekaj, ne vidiš verige, s katere visiš.

To je fascinantno. Nekateri med vami verjetno
veste, da se celice neprestano obnavljajo.

Koža odpada, lasje rastejo, nohti, vse to --

ampak vsaka celica vašega telesa se zamenja.

Brbončice na jeziku, vsakih 10 dni.

Jetra in notranji organi
potrebujejo nekoliko več časa.

Hrbtenica vzame nekaj let.

Ampak po sedmih letih, niti ena celica
vašega telesa

ne ostane tam, kjer je bila
pred sedmimi leti.

Vprašanje je: kdo potemtakem smo? Kaj smo?
Kaj je ta stvar, s katere visimo,

ki je pravzaprav mi?

Atomi, ne vidim jih. Nihče jih nikoli ne bo.
So manjši kot valovna dolžina svetlobe.

Plin ("gas"), tega ne morem videti,
nekdo je omenil 1600 nazadnje.

Plin ("gas") je 1600 izumil
nemški kemik imenovan Van Helmont.

Govori se, da gre za najbolj uspešno iznajdbo
besede, s strani znanega posameznika.

Precej dobro. Izumil je tudi besedo 'blas',
ki pomeni zvezdno sevanje.

Ni se prijelo, na žalost.

Ampak, dobro zanj. Svetloba -- ne moreš
videti svetlobe.

Ko je tema, v vakuumu,
če nekdo posveti žarek svetlobe

naravnost mimo tvojih oči, ga ne boš videl.

Malce tehnično, nekateri fiziki se s tem ne bodo strinjali.

Ampak je čudno, da ne moreš videti
svetlobnega žarka.

vidiš lahko samo, kar zadane.

Elektrika, tega ne vidiš. Ne dovolite, da
vam kdo reče, da razume elektriko, je ne.

Nihče ne ve, kaj je. Verjetno mislite, da se
elektroni v električnem kablu nemudoma

premikajo po kablu, kajne,
s svetlobno hitrostjo, ko prižgeš luč.

Ni res. Elektroni se vlečejo po kablu
približno tako, kot se cedi med, pravijo.

Galaksije -- ocenjujemo, da jih je v vesolju
približno sto milijard. Sto milijard.

Koliko jih lahko vidimo? Pet. Pet izmed
stotih milijard galaksij, z golim očesom.

In nekatere so težko vidne, razen če imaš
zelo dober vid.

Radijski valovi. Heinrich Hertz, ko je
odkril radijske valove,

leta 1887, jim je rekel radijski valovi,
ker so valovali.

Nekdo mu je rekel, kaj je poanta teh,
Heinrich? Kaj je poanta teh radijskih valov,

ki si jih odkril? In on je odgovoril: "Ne vem,
ampak se bo že kdo domislil, kaj z njimi.

Največja stvar, ki je ne vidimo,
je to, kar ne vemo.

Neverjetno je, kako malo vemo.

Thomas Edison je enkrat rekel, da ne vemo
niti enega odstotka milijoninke o čemerkoli.

In jaz sem prišel do zaključka --

ker se vprašaš še eno vprašanje:
česa še ne vidimo?

Večina nas ne vidi smisla. Kaj je smisel?

Smisel -- vse skupaj sem skrčil na dve
vprašanji, ki si ju je vredno zastaviti.

Zakaj smo tukaj in kaj naj počnemo,
medtem ko smo?

Da vam pomagam; imam dve stvari, s katerima
vas bom pustil, dva velika filozofa,

verjetno dva največja filozofska
misleca dvajsetega stoletja.

Eden od njiju je matematik in inženir
in drugi je pesnik.

Prvi je Ludwig Wittgenstein, ki je rekel:

Ne vem, zakaj smo tukaj, ampak sem skoraj
prepričan, da ne zato, da bi uživali.

Kar vesel pankrt, kajne? (Smeh)

Kot drugi in zadnji, W. H. Auden,
eden od mojih najljubših pesnikov,

ki je rekel: Mi smo na Zemlji, da pomagamo
drugim. Zakaj so tu drugi, pa nimam pojma.

[Ustvari si fotografijo za spomin!
Nadaljuj potovanje v neznano!]