Učitelj, ki goji zelenjavo v Južnem Bronxu

Vrtinec energije in idej, Stephen Ritz je učitelj v New Yorku. Natančneje v Južnem Bronxu, kjer on in njegovi študentje pridelujejo razkošne zelenjavne vrtove ter ustvarjajo delovna mesta. Samo poskusite slediti temu zakladu New Yorka, medtem ko na vse mogoče načine ubira poti, kako vcepiti upanje v soseski, ki so jo mnogi že odpisali.

Pozdravljeni.

Jaz nisem kmet.

(Smeh)

Res nisem. Sem starš.
Sem prebivalec in sem učitelj.

In to je moj svet.

Tekom let sem začel opažati -

moja tretja generacija otrok -

da so vedno močnejši.

Vedno več je bolnih.

Poleg teh težav,

sem pravkar izvedel,
da 70 % učencev,

s težavami z učenjem,
teh ne bi imelo,

če bi pred rojstvom dobivali
prave hranilne snovi.

Realnost moje soseske
je enostavna. Izgleda takole.

Ko odraščajo, ne bi smeli
biti priča takšnim prizorom.

In ko je v soseski
vedno manj delovnih mest

in se energija še vedno uvaža

ni čudno, da nekateri Južni Bronx
označujejo kot puščavo.

A jaz sem najstarejši osnovnošolec
na svetu,

tako se vsak dan zbudim
z ogromno mero entuziazma,

ki ga hočem danes deliti z vami.

Tako stojim danes tu pred vami v veri,

da otroci ne bi smeli
zapuščati svojih sosesk,

zaradi življenja v boljši.

Tako želim povedati zgodbo o meni

in tem zidu, ki sem ga srečal zunaj
in ki ga sedaj prinašam noter.

Vse se začne s tremi ljudmi.

Zmešan učitelj, to sem jaz na levi.

Prav čeden sem takole. Hvala, žena,
da si mi priskrbela dobro obleko.

Strastni predsednik naše skupnosti

in George Irwin iz društva
Green Living Technologies,

pomagal je mojemu razredu

in me vpeljal
v to patentirano tehnologijo.

Pravzaprav pa se vse začne
s semeni v učilnicah

pri meni, kar je izgledalo nekako takole.

Danes sem tukaj v upanju,
da bom dosegel več ljudi, kot jih lahko.

To je pravzaprav bistvo vsega tega.

Začne se pri teh enkratnih otrocih,

ki pridejo prej in ostajajo po pouku.

Vsi moji otroci imajo takšne
ali drugačne motnje pri učenju,

večina se spopada z veliko ovirami,

večina nima doma
in veliko jih živi pri skrbnikih.

Skoraj vsi živijo pod pragom revščine.

A vse odkar v učilnici
gojimo tista semena ...

Takole zgleda moja učilnica.

Vidite, kako pozorni so
ti otroci do teh semen.

Naenkrat opazite, da semena
postajajo kmetije po celem Bronxu.

A naj poudarim, nisem kmet, ampak učitelj.

Ne maram puliti plevela
in drugih težkih opravil.

Želel sem izvedeti,
kako pretvoriti ta uspeh

v nekaj majhnega, kot je to,

in ga prenesti v učilnico,
na doseg otrok z motnjami,

otrok, ki niso želeli biti zunaj

in bi tako imeli vsi dostop.

Poklical sem Georgea Irwina,
in veste kaj?

Obiskal nas je pri pouku
in postavili smo notranjo užitno steno.

Projekt smo nato povezali
z avtentičnimi učnimi izkušnjami,

učenju na osebnih izkušnjah.

Tako smo postavili

prvo užitno steno v New Yorku.

Kar vstanite in jejte.

Lahko takoj. Moji otroci
se neprestani igrajo krave.

A to je šele začetek.

Otroci obožujejo tehnologijo.

Georgeu smo rekli:
"Naučiti se moramo več!"

Zahvala gre županu Bloombergu,
da delovnih dovoljenj,

nujnih za pogodbenike, ne potrebujemo.
Mi smo na voljo.

Odločili smo se, da gremo v Boston.

Moji otroci, iz najrevnejšega okraja
v Ameriki,

so tako postali prvi,
ki so postavili zeleno steno,

računalniško zasnovano,
z realnimi učnimi orodji.

V 21. nadstropju je.

Stoji na vrhu stavbe John Hancock.

Blizu nas smo v šolah
začeli postavljati zelene stene,

s tako posebno osvetljavo.

Prava LED svetoloba,
tehnologija 21. stoletja.

In veste kaj?!
Zaslužili smo denar 21. stoletja,

kar je bila velika prelomnica. Vau!

To je moja letina ljudje.

In kaj narediti s to hrano? Skuha se jo!

To so moji dragoceni učenci,
ki pripravljajo dragoceno omako

s plastičnimi vilicami.
Hrana gre v šolsko kuhinjo,

vzgajamo hrano
in z njo hranimo učitelje.

To je najmlajša državno potrjena

delovna sila v Ameriki
s predsednikom krajevne skupnosti.

In kaj je sledilo? No, srečal sem
prijazne ljudi, kot ste vi,

ki smo me povabili v South Hampton.

Temu pravim
"Iz Južnega Bronxa v Južni Hampton".

Takole smo začeli
s postavljanjem sten na strehe.

Prišli smo iz obubožanih sosesk

in pričeli graditi takole pokrajino, vau!
Ljudje so to opazili.

Prejšnje poletje so nas povabili nazaj,

tako smo se res preselili v Hampton.

Najeli hišo za 3,500 dolarjev na teden
in se učili surfati.

Ko enkrat znaš delati stvari kot so to ...

To so moji otroci
pri instalaciji naše tehnologije.

Ko enkrat znaš postaviti streho,
ki izgleda takole,

na hišo, ki izgleda takole,

s homulico, ki izgleda takole,

govorimo o novem "zelenem grafitu".

Mogoče se sprašujete,
kaj takšna stena pomeni otrokom,

poleg tega, da spreminja
pokrajino in miselnost.

Povedal vam bom, kaj jim pomeni.

Jaz lahko spoznam
take neverjetne gradbenike.

Jim Ellenberger
iz Ellenberger Services.

Pri tej točki pa pridemo
do najpomembnejšega dejstva.

Jim je spoznal, da so ti otroci,
moji bodoči kmetje,

zares zmožni zgraditi ugodna domovanja

za prebivalce New Yorka
v njihovi soseski.

To počnejo moji otroci,
služijo si dobro plačo.

Jaz živim v stavbi, kjer se
sedem ljudi brez dela nadeja,

da bodo upravljali z milijon dolarji.

Jaz jih nimam.
Če potrebujete popravilo stranišča,

ali želite nove police, čakate 6 mesecev,

na sestanek z nekom,
ki vozi veliko boljši avto.

To je lepota tega gospodarstva.

A moji otroci imajo sedaj licenco
in lahko opravljajo to delo.

To je moj učenec, ki je prvi
v družini odprl bančni račun.

Ta učenec, priseljenec, je prvi
v svoji družini uporabil bankomat.

To je tisto pravo bistvo vsega tega,

saj lahko zapuščene in obubožane soseske

spremenimo v nekaj takšnega,
s takšno notranjostjo.

Vau! Ljudje so opazili.
Res so opazili.

CNN je poklical in z veseljem
smo jih povabili na našo kmečko tržnico.

In potem, ko so nas kontaktirali
z Rokefeller Centra

in prosili za takšne stene? Seveda!

In ko vidiš, kako otroci
iz najrevnejših ameriških okrožji

realizirajo 9x4,5 metrov veliko steno,

jo zasnujejo, posadijo
in instalirajo v centru New Yorka,

je to "si se puede" trenutek
(to zmoremo).

Zares poučno, če me vprašate.

Ne, to ni slika iz interneta.

Poslikal sem predsednika svojega okraja,

ki nagovarja moje otroke
v svoji rezidenci, ne v ječi,

da se počutijo del vsega skupaj.

To je državni senator Gustavo Rivera
in Bob Bieder,

med obiskom sta otrokom
dala občutek pomembnosti.

Če prideta državni senator

in predsednik krajevne skupnosti k nam,

verjemite, da lahko Bronx
v tem trenutku spremeni mišljenje.

Pripravljeni, voljni in zmožni

smo izvažati naše talente in različnost
na nepredstavljive načine.

Ko lokalni senator javno stopi na tehtnico

in izjavi, da mora shujšati,
potem to storim tudi jaz!

In povem vam, to počnem
in to počnejo tudi otroci.

Potem so začele prihajati slavne osebnosti

Produce Pete ne more verjeti, kaj gojimo.

Strokovnjakinja Lorna Sass
je donirala knjige.

Hranimo starejše občane.

Ko smo se zavedli, da se borimo za pravico
do zdrave hrane v Južnem Bronxu,

se je zavedla tudi mednarodna skupnost.

Otroci Južnega Bronxa so bili del

prve mednarodne konference
o zeleni strehi.

To je naravnost čudovito.

Ampak, kaj pa na lokalni ravni?

Spoznali smo Avis Richards,
ki sodeluje pri kampaniji Ground Up.

Neverjetno! Prek nje, so moji otroci,

ki so skorajda spregledani,

lahko postavili 100 vrtov
v javnih šolah New Yorka.

To je tisto pravo bistvo vsega tega!

Pred letom dni so me povabili
na New York Academy of Medicine.

Mislil sem, da je bil koncept ustvarjanja
močnega in zdravega New Yorka

smiseln, še posebej zaradi
brezplačnih sredstev.

Zato hvala vsem. Rad jih imam.

Predstavili so mi strateško zvezo
za zdravje New Yorka.

Poudarjam, brezplačna sredstva,
ne mečite jih stran.

In kdo bi si mislil! Šest mesecev pozneje

so moja šola in moji otroci
prvič v zgodovini prejeli

nagrado za ustvarjanje
zdravega učnega prostora v srednjih šolah.

Najbolj zelen razred v New Yorku.

In najpomembneje,
otroci so se naučili prejemati,

naučili so se dajati.

Z denarjem, ki smo ga zaslužili
na kmečki tržnici,

smo kupili darila za brezdomce

in vse, ki so v stiski.

Pričeli smo dajati nazaj.

Takrat sem se zavedel,
da se zelenenje Amerike

prične pri žepih in nadaljuje s srcem

in potem še s pametjo.

Smo na pravi poti
in po njej še vedno hodimo.

Opazila nas je Trinity Wall Street.

Z njeno pomočjo smo ustanovili
Green Bronx Machine.

Trenutno nas je 3000.

In kaj počne?

Otroke uči predstavljanja sosesk na novo,

da si lahko kraje, v katerih odraščajo,
predstavljajo takole.

In moji otroci, naučeni in z licenco--

Zahvaljujoč županu mama,
dobiš olajšavo--

lahko soseske, ki izgledajo takole,
spremenijo v nekaj takšnega

in to je zame še en
"sí se puede" trenutek.

Kako se vse to začne? Začne se v šolah.

NIč več malih Knicksov in Netsov

Skupine naj imajo imena po brokoliju,
ali vaši najljubši zelenjavi,

po nečem, k čemur lahko stremijo.

To so moji prihodnji
kmetovalci Amerike,

ki odraščajo v Brook Parku
in na 141. ulici,

najbolj obrobnih skupnostih Amerike.

Ko vztrajni malčki takole vrtnarijo,

ni nič čudnega, da zraste takšno sadje.

V tem uživam! In uživajo tudi oni.

V naših soseskah, ki jih požigamo,
gradimo rastlinjake.

To je pravi "sí se puede" trenutek.

Poleg tega Brook park
hrani na stotine ljudi

brez bonov za hrano ali prstnih odtisov.

Najrevnejše kongresno okrožje v Ameriki,

najbolj obrobna skupnost v Ameriki,
mi to zmoremo.

Bissel Gardens dajejo
neizmerne količine hrane

in otroke vodijo
v nepredstavljivo gospodarstvo.

Nekje, onkraj mavrice, prijatelji moji,

je ameriški Južni Bronx. In uspeva nam.

Kako se vse začne?
Poglejte Josejev občutek za podrobnosti.

Hvala Bogu, da Omar ve,
da korenje raste v zemlji

in ne na oddelku v trgovini,

ali skozi neprebojno steklo,
ali skozi košček stiropora.

Ko Henry ve, da je zeleno dobro,
potem to vem tudi jaz.

In ko širiš njihove brbončiče,
širiš njihov besedni zaklad.

In najpomembneje, majhne otroke
pridružiš velikih otrokom.

Ven štrli velik debel belec, kar je kul.

Ustvariš občutek odgovornosti
do sovrstnikov, kar je neverjetno.

O, Bog, zmanjkalo mi bo časa,
zato moram nadaljevati.

A to je moja tedenska plača za otroke;
to je naš zelen grafit.

To je naše delo.

Poglejte, kaj vse
lahko ponudi okrožje Bronx.

Najbolj me osreči, če otroci
oprašujejo rastline namesto drug drugega.

Priznati vam moram,
da sem zaščitniški starš.

Ti otroci sedaj dajejo

zasaditve z bučami na strehe vlakov.

Oblikujemo tudi koi ribnike za premožne.

Postajamo tudi otroci koruze,

postavljamo kmetije
na Fordham Road za ozaveščanje

in okna iz recikliranih steklenic.

Ne pričakujem,
da bo vsak otrok kmet.

Pričakujem pa, da boste o tem brali
in pisali, ponudili svoje usluge.

Od njih pričakujem angažiranost.
In to tudi so!

To je torej moja neverjetna učilnica,
to je hrana.

Kam gre? Na krožnike v jedilnici.

Ali še pomembneje, v lokalna zavetišča,

kjer naši otroci dobijo
en do dva obroka dnevno.

To pa še ni vse.

Nobene superge niso bile
uničene na moji farmi

in ponašamo se lahko
z neverjetnimi vrtovi in instalacijami.

Rad bi vam nekaj povedal.

To je čudovit trenutek.

Igralna polja, polja
za nevarne odpadke, vojna polja.

Dokazujemo, da v Bronxu
lahko sadimo povsod, še na cementu.

Sprejemamo naročila za rože.
Načrtujem prodajo pečenih izdelkov.

Naročite lahko zdaj za naslednjo pomlad.

Vse to gojimo iz semen.
Vsega se naučimo sproti.

Dejstvo, da lahko vzamemo otroke
iz tako različnih okolij

in ustvarimo nekaj tako posebnega kot to,

je res zgodovinski trenutek.

Lahko me povprašate o teh otrocih.

Od 40% na 93% prisotnost.

Vsi pričnejo prestari
in z zelo nizkimi ocenami.

Vsi iz moje prve pehote so na faksih,
zaslužijo dovolj, da lahko preživijo.

Načrtujemo, da bodo ostali
doštudirali junija.

Srečni otroci, srečne družinice,
srečni kolegi.

Čudoviti ljudje. To je tisto,
kar lahko ponudi Bronx.

Naj vam povem o svoji meti.
Kje je moja meta?

Vzgojil sem sedem vrst mete
v mojem razredu.

Bi kdo mojito?
Kasneje bom v restavraciji.

Razumeti morate, da je to
moja intelektualna viagra.

Dame in gospodje, pohiteti moram,
a povedati vam želim tole:

Soseska, ki nam je dala
vrečaste hlače in funky ritme.

postaja dom organsko ozaveščenim.

Mojih 12.000 zelenih kilogramov zelenjave,

gojim organske prebivalce,
angažirane otroke.

Pomagajte nam, da pridemo od tega k temu.

Samovzdrževalne enote,
vložek se vam povrne v 18 mesecih,

ljudje dobijo plače
in zdravstveno zavarovanje,

medtem, ko ljudi hranimo za drobiž.

Martin Luther je dejal, da morajo biti
ljudje povzdignjeni z dostojanstvom.

Tako vas tu v New Yorku, spodbujam,
dragi sodržavljani,

da nam pomagate,
da postane Amerika spet velika.

Stvar je preprosta. Širite vašo strast.

Res je lahko.
Prosim, poglejte si ta dva videa.

Prvi nas je spravil v Belo hišo,
drugi pa je čisto nov.

In najpomembneje,
iz šol spravite največjega tirana.

Tega jutri ne sme biti več.

Ljudje, vi vse to zmorete.

Otroke odvračajte od trgovin,
ki izgledajo takole.

Pripravite zdrav obrok, še posebej

če ga naberete
na steni vaše učilnice - delicioso!

Bodite vzor dobrih navad.
Privedite jih do zelenega vozička.

Veliki otroci obožujejo jagode in banane.

Naučite jih podjetništva.
Hvala Bogu za GrowNYC.

Pustite jim skuhati kosilo danes
in pripravljati kulinarične dobrote.

In najpomembneje, imejte jih samo radi.

Nič ni učinkovitejše
kot brezpogojna ljubezen.

Moj dobri prijatelj Kermit pravi,
da je težko biti zelen.

In res ni. Prihajam iz kraja
kjer lahko otroci kupijo

35 okusov tobaka ob katerikoli uri,

kjer so zamrzovalniki
za sladoled polni piva.

Razumete? Moja prijateljica
Majora Carter mi je nekoč dejala,

vse lahko pridobimo,
izgubiti pa nimamo ničesar.

Če smo bili prej dovolj drzni,
da smo upali,

zdaj upamo na malo predrznosti.

Pozivam vas, da nekaj naredite.

Jaz vas pozivam k ukrepanju.

Za zdaj smo vsi paglavci,

a pozivam vas, da postanete žabe
in naredite en velik skok v zeleno.

Ne zanima me, ali ste desničar,
levičar ali nekje na sredini.

Pridružite se mi, sam imam polno energije.
Pomagajte mi jo porabiti.

Tukaj lahko nekaj storimo.

In prosim, ob tem si vzemite čas
za vonjanje cvetlic,

posebej tiste, vzgojene skupaj.

Jaz sem Steve Ritz
in to je Green Bronx Machine.

Zahvaliti se moram moji ženi
in družini za moje otroke,

da ste tu vsak dan,
in sodelavcem,

za vso podporo in upanje.

Pot si utiramo v novo gospodarstvo.

Hvala, Bog vas blagoslovi.
Želim vam lep dan, jaz sem Steve Ritz.

Sì se puede!

(Aplavz)