Zakaj sloni nikoli ne pozabijo - Alex Gendler

Celotna lekcija: http://ed.ted.com/lessons/why-elephants-never-forget-alex-gendler

Velja reklo, da sloni nikoli ne pozabijo. A več ko vemo o njih, bolj se zdi, da je njihov odličen spomin le en vidik neznanske inteligence, zaradi katere spadajo med najbolj družabna, ustvarjalna in dobrosrčna bitja na Zemlji. Alex Gendler nas popelje v neverjeten, nepozaben slonji um.

Lekcija: Alex Gendler, animacija: Avi Ofer.

Velja reklo, da sloni nikoli ne pozabijo,

a te čudovite živali niso samo
hodeči trdi diski.

Več ko vemo o slonih,

bolj se zdi, da je njihov odličen spomin

samo en vidik neverjetne inteligence,

zaradi katere so
med najbolj družabnimi, ustvarjalnimi

in dobrosrčnimi bitji na Zemlji.

V nasprotju z mnogimi rekli
je to o slonjem spominu

tudi znanstveno točno.

Sloni poznajo vse člane svoje črede,

do 30 jih lahko prepoznajo
samo z vohom ali vidom.

To je zelo v pomoč, ko potujejo

ali se srečujejo z morda sovražnimi sloni.

Zapomnijo si in prepoznajo
tudi posamezne znake za nevarnost

in se spomnijo pomembnih krajev
dolgo potem, ko so jih nazadnje obiskali.

A najbolj neverjetni so spomini,
ki niso povezani s preživetjem.

Sloni si ne zapomnijo le članov črede,

ampak tudi druga bitja,
ki so močno vplivala nanje.

Dva cirkuška slona,
ki sta le malo nastopala skupaj,

sta se po 23 letih razveselila
ponovnega snidenja.

Prepoznavanje ni omejeno
le na lastno vrsto.

Sloni desetletja kasneje prepoznajo ljudi,
na katere so se navezali.

To kaže, da slonji spomin
ni samo odziv na dražljaje.

Poglejmo v njihove glave,
da bomo videli, zakaj.

Slon ima največje možgane
med kopenskimi sesalci

pa tudi odličen kvocient encefalizacije.

To je velikost možganov
glede na pričakovano velikost

v primerjavi z velikostjo telesa

in slonji EQ je skoraj tak
kot pri šimpanzih.

Kljub šibki povezanosti

jih je evolucija naredila
izjemno podobne človeškim,

s prav toliko nevroni in sinapsami

ter visoko razvitim hipokampusom
in možgansko skorjo.

Hipokampus, močno povezan s čustvi,
pomaga pri spominu,

saj kodira pomembne izkušnje
v dolgoročni spomin.

Zaradi zmožnosti tega razlikovanja
je slonji spomin

kompleksna in prilagodljiva značilnost,
ki presega mehanično učenje.

To slonom, ki so v mladosti
preživeli sušo, omogoča,

da kot odrasli prepoznajo
opozorilne znake,

zato imajo klani s starejšimi samicami
večjo možnost preživetja.

Na žalost sloni zaradi tega
kot ena od redkih živalskih vrst

trpijo za post-travmatskim
stresnim sindromom.

Možganska skorja pa omogoča
reševanje problemov,

kar sloni kažejo
na veliko ustvarjalnih načinov.

Probleme rešujejo tudi s sodelovanjem,

včasih celo prelisičijo raziskovalce
in manipulirajo s partnerji.

Poznajo osnove aritmetike,
zapomnijo si relativne količine

sadja v dveh košarah po več spremembah.

Redka kombinacija spomina
in reševanja problemov

razloži nekaj slonjih
najpametnejših vedenj,

a ne pojasni določenih stvari,
ki jih o njihovem umu šele spoznavamo.

Sloni se sporazumevajo z vsem:
telesnimi signali, vokalizacijami,

infrardečimi zvoki, ki se jih sliši
na kilometre daleč.

Njihovo razumevanje skladnje kaže,
da imajo svoj jezik in slovnico.

Ta jezik presega enostavno sporazumevanje.

Sloni ustvarjajo umetnost
z izbiro in kombiniranjem

različnih barv in elementov.

Prepoznajo tudi dvanajst različnih
glasbenih tonov ter poustvarjajo melodije.

In da, obstaja slonji ansambel.

A morda je najčudovitejša
sposobnost slonov

še pomembnejša od pameti:

poznajo sočustvovanje,
nesebičnost in pravičnost.

Sloni so edine živali razen človeka,
ki žalujejo za mrtvimi,

ki izvajajo pogrebne rituale
in se vračajo obiskovat grobove.

Kažejo skrb tudi za druge živalske vrste.

Neki delovni slon ni hotel
položiti debla v luknjo,

v kateri je spal pes,

sloni, ki so naleteli na ranjene ljudi,
pa so včasih pazili nanje

in jih nežno tolažili z rilcem.

Po drugi strani se slonji napadi
na človeške vasi

ponavadi zgodijo takoj po
množičnih pobojih ali lovu,

kar nakazuje namensko maščevanje.

Če upoštevamo te dokaze,

skupaj z dejstvom, da so sloni
ena od redkih vrst,

ki se prepozna v ogledalu,

je težko zaključiti kaj drugega,

kot da so zavestna,
inteligentna in čustvena bitja.

Na žalost človeško ravnanje s sloni
tega ne odraža,

saj še vedno trpijo zaradi
uničenja življenjskega okolja v Aziji,

lova na slonovino v Afriki
ter zlorabe v ujetništvu po vsem svetu.

Glede na to, kaj vemo o slonih

in kaj nas učijo o živalski inteligenci,

je bolj kot kdajkoli pomembno,
da zagotovimo,

da "največja mojstrovina narave",
po besedah angleškega pesnika Johna Donna,

ne izgine s platna tega sveta.