Militantni ateizem

Richard Dawkins poziva vse ateiste, naj odkrito priznajo svoje stališče -- in se borijo proti vdoru cerkve v politiko in znanost. Ognjevit, zabaven, mogočen govor.

Ta čudovita glasba, glasba ob prihodu--

"Marš slonov" iz "Aide"-- je glasba,
ki sem jo izbral za svoj pogreb--

(Smeh)

--in lahko vidite, zakaj. Zmagoslavna je.

Ničesar ne bom čutil,
ampak če bi lahko,

bi čutil zmagoslavje,
da sem sploh lahko živel

in da sem živel
na tem prekrasnem planetu,

in da mi je bilo dano razumeti

nekaj o tem, zakaj sem sploh tu,
in zakaj me prej ni bilo.

Lahko razumete moj staromoden
angleški naglas?

Kot vse ostale, me je včeraj očarala
predstavitev živali.

Robert Full in Frans Lanting in ostali--

lepota stvari, ki sta jih prikazala.

Edina neskladnost je bila, ko je
Jeffrey Katzenberg rekel, da je mustang

"najbolj čudovito bitje, kar jih je
bog postavil na Zemljo."

Seveda se zavedamo,
da tega ni mislil dobesedno,

a v tej državi trenutno ne moreš biti
preveč previden.

(Smeh)

Sem biolog in osrednji teorem
našega predmeta: teorija razvoja,

Darwinova teorija evolucije
z naravno selekcijo.

V strokovnih krogih širom sveta
je seveda splošno priznana.

In v nestrokovnih krogih zunaj Amerike
je večinoma prezrta.

Ampak v nestrokovnih krogih v Ameriki

sproža toliko sovraštva--

(Smeh)

-- da se zdi prav reči,
da so ameriški biologi v vojnem stanju.

Ta vojna je tako zaskrbljujoča,

s sodnimi primeri, ki se pojavljajo
v eni zvezni državi za drugo,

da sem čutil, da moram o tem
nekaj povedati.

Če vas zanima, kaj imam povedati
o darvinizmu samem,

se bojim, da boste morali pogledati
v moje knjige,

ki pa jih ne boste našli
v knjigarni zunaj.

(Smeh)

Sodobni sodni primeri

se pogosto ukvarjajo z domnevno
novo verzijo kreacionizma,

imenovano "inteligentni načrt" oziroma ID.

Naj vas ne zavedejo. V ID ni nič novega.

To je samo kreacionizem z novim imenom,

prekrščen--
uporabljam to besedo premišljeno--

(Smeh)

--zaradi taktičnih, političnih razlogov.

Argumenti tako imenovanih ID teoretikov

so isti stari argumenti,
ki so bili ovrženi znova in znova,

od Darwina pa do današnjega dne.

Tu je učinkovit evolucijski lobi,

ki vodi bitko v imenu znanosti,

in jaz jim poskušam pomagati,
kolikor le lahko,

ampak precej se vznemirijo, ko si ljudje,
kot sem jaz, drznejo omeniti,

da smo tudi ateisti,
ne samo evolucionisti.

Vidijo nas kot tiste, ki delajo zgago,
in lahko razumete zakaj.

Kreacionisti, ki jim manjka kakršenkoli
skladen znanstven argument,

se rešujejo s priljubljenim
strahom pred ateizmom.

Učite otroke o evoluciji pri biologiji

in kmalu bodo prešli na droge, krajo
in seksualno sprevrženost.

(Smeh)

V resnici so izobraženi teologi
od papeža navzdol

trdni v svoji podpori evoluciji.

Ta knjiga, "Iskanje Darwinovega boga"
Kennetha Millerja

je eden najučinkovitejših napadov na ID

kar jih poznam,
in je še toliko bolj učinkovit,

ker ga je napisal predan kristjan.

Za take ljudi lahko rečemo, da so
"poslani od boga" evolucijskemu lobiju--

(Smeh)

--ker razkrijejo laž,
da je evolucionizem pravzaprav

istoveten ateizmu.

Ljudje kot sem jaz pa po drugi strani
delamo zgago.

Ampak sedaj bi rad povedal
nekaj lepega o kreacionistih.

To ni nekaj, kar počnem pogosto,
tako da dobro prisluhnite.

(Smeh)

Mislim, da imajo prav v eni stvari.

Mislim, da imajo prav, da je evolucija

v svoji osnovi nevarna religiji.

Nekateri posamezni evolucionisti,
kot na primer papež,

so prav tako religiozni, a jaz menim,
da si lažejo.

Verjamem, da je resnično razumevanje
darvinizma

globoko uničujoče do religiozne vere.

Zdaj morda zveni,
kot da vam bom pridigal o ateizmu,

in rad bi vam zagotovil,
da tega ne bom naredil.

Pred tako prefinjenim občinstvom

bi bilo, kot bi hotel prepričati
že prepričane.

Ne, k čemur bi vas rad pozval, je--

(Smeh)

--namesto tega bi vas rad pozval
k militantnemu ateizmu.

(Smeh)

(Aplavz)

Ampak to ima preveč negativen ton.

Če bi bil oseba, ki bi jo skrbelo
ohranjanje religiozne vere,

bi se zelo bal pozitivne moči
evolucijske znanosti

in znanosti na splošno,
a evolucije še posebej,

da navdihne in očara, ravno zato,
ker je ateistična.

Torej, velik problem katerekoli teorije
biološkega načrta

je pojasniti velikansko statistično
neverjetnost živih stvari.

Statistična neverjetnost v smeri
dobrega načrta--

"kompleksnost" je še ena beseda za to.

Običajni argument kreacionistov--
samo eden je; vsi se zreducirajo nanj--

izhaja iz statistične neverjetnosti.

Živa bitja so preveč kompleksna,
da bi nastala po naključju;

torej morajo imeti načrtovalca.

Ta argument seveda negira samega sebe.

Vsak načrtovalec, sposoben načrtovati
nekaj res kompleksnega,

bi moral biti sam še bolj zapleten,
in to še preden začnemo

o drugih stvareh, ki naj bi jih
bil sposoben,

kot na primer odpuščanje grehov,
blagoslov porok, poslušanje molitev--

bil na naši strani v vojni--

(Smeh)--

--grajal naše spolno življenje
in tako dalje.

(Smeh)

Kompleksnost je problem,
ki ga mora rešiti vsaka biološka teorija,

in ne da se ga rešiti s predvidevanjem
obstoja nečesa še bolj kompleksnega

in s tem še povečati problema.

Darwinova naravna selekcija je
tako neverjetno elegantna,

ker reši težavo pojasnjevanja
kompleksnosti

z ničemer drugim kot preprostostjo.

V bistvu to stori z gladkim prehodom

postopnega naraščanja, korak za korakom.

Ampak tukaj bi rad samo poudaril,

da je eleganca darvinizma
uničujoča za religijo

ravno zato, ker je tako elegantna,
tako varčna, tako učinkovita.

tako ekonomsko učinkovita.

Ima to žilavo učinkovitost
lepega visečega mostu.

Teorija o bogu ni samo slaba teorija.

Izkaže se, da je v bistvu
nezmožna storiti to, kar bi morala.

Torej, da se vrnemo k taktikam
in evolucijskemu lobiju,

trdim, da je delanje zgage
morda prava stvar.

Moj pristop napadanja kreacionizma
je drugačen od evolucijskega lobija.

Moj pristop napadanja kreacionizma
je napadanje religije kot celote

in na tej točki moram spregovoriti
o neverjetnem tabuju

proti kritiziranju religije,

in to bom storil z besedami
pokojnega Douglasa Adamsa,

dragega prijatelja, ki bi,
če ni nikdar prišel na TED,

vsekakor moral biti povabljen.

(Richard Saul Wurman: Bil je.)

Richard Dawkins: Bil je. Dobro.
Se mi je zdelo, da je moral biti.

Začel je svoj govor, ki je bil posnet
v Cambridgeu,

malo preden je umrl.

Začel je s pojasnilom, kako znanost deluje
s testiranjem hipotez,

ki so oblikovane tako,
da se lahko ovržejo, in nadaljeval,

citiram: "Zdi se, da religija
ne deluje tako.

V njenem bistvu so določene ideje,
ki jim pravimo "svete".

Kaj to pomeni: tukaj je ideja ali pojem,

o katerem ne smete reči ničesar slabega.

Ne smete. Zakaj ne? Ker ne smete.

(Smeh)

Zakaj je tako, da je povsem zakonito
podpirati republikance ali demokrate,

ta ekonomski model proti drugemu,
Macintosh namesto Windowsov,

ampak imeti mnenje o začetku vesolja

in o tem, kdo ga je ustvaril
--ne, to je sveto.

Torej, navajeni smo, da se ne sprašujemo
o religioznih idejah

in zelo zanimivo je, kakšno ogorčenje
povzroči Richard,

ko to stori." Mislil je mene, ne njega.

"Vsi so popolnoma iz sebe,

ker o tem ne smeš govoriti,
a če pogledate na to racionalno,

ni nobenega razloga, zakaj te ideje
ne bi smele biti odprte za razpravo

kot vse ostale, razen da smo se
nekako dogovorili,

da naj ne bi bile."
In to je konec Douglasovega citata.

Po mojem mnenju, ne samo
da je znanost uničujoča za religijo;

religija je uničujoča za znanost.

Ljudi uči zadovoljstva s trivialnimi,
nadnaravnimi ne-razlagami

in jih slepi pred čudovitimi
pravimi razlagami, ki so na dosegu.

Uči jih sprejemati avtoriteto,
razodetje in vero,

namesto da bi vztrajali pri dokazih.

Tu je D. Adams, veličastna slika
iz njegove knjige "Last Chance to See".

Tukaj je značilna znanstvena revija,
The Quarterly Review of Biology.

Kot gostujoči urednik bom sestavil

posebno izdajo o vprašanju
"Je asteroid ubil dinozavre?"

in prva revija je
standardna znanstvena revija,

ki predstavlja dokaze,
"Plast iridija na K-T meji,

kalij-argon datiran krater v Yukatanu,

nakazujeta,
da je asteroid ubil dinozavre."

Popolnoma obočajen znanstveni časopis.

Naslednji, "Predsedniku
Kraljevega združenja

je bilo razodeto močno
notranje prepričanje"--(Smeh)--

"...da je asteroid ubil dinozavre."

(Smeh)

"Profesorju Huxtanu je bilo
zasebno razodeto,

da je asteroid ubil dinozavre."

(Smeh)

Profesorja Hordleya so vzgajali

v popolni in nedvomljivi veri-

(Smeh)--

"...da je asteroid ubil dinozavre."

"Profesor Hawkins
je razširil uradno dogmo,

ki zavezuje vse zveste hawkinsiance,

da je asteroid ubil dinozavre."

(Smeh)

To je seveda nepredstavljivo.

Ampak recimo--

(Aplavz)

--leta 1987 je novinar vprašal
Georga Busha starejšega,

ali priznava enakost
državljanstva in patriotizma

Američanom, ki so ateisti.

Odgovor g. Busha je postal zloglasen.

"Ne, mislim, da ateistov ne bi smeli
priznavati kot državljane

niti kot patriote.

To je en narod pred bogom."

Bushev fanatizem ni bila
osamljena napaka,

izrečena v afektu in kasneje vzeta nazaj.

Stal je za njo kljub več pozivom
o pojasnitvi ali umaknitvi.

Res je to mislil.

Še pomembneje, vedel je, da ne ogroža
njegove izvolitve, prav nasprotno.

Tako demokrati kot republikanci
razkazujejo svojo religioznost,

če hočejo biti izvoljeni. Obe stranki
se sklicujeta na "en narod pred bogom".

Kaj bi rekel Thomas Jefferson?

Mimogrede, ponavadi nisem preveč
ponosen, da sem Britanec,

ampak ne gre brez primerjave.

(Aplavz)

Kdo je v praksi ateist?

Ateist je preprosto nekdo,
ki čuti do Jahveja to,

kar čuti vsak spodoben kristjan
do Thora ali Baala ali zlatega teleta.

Kot je bilo rečeno prej, vsi smo ateisti
glede večine bogov,

v katere je človeštvo kdajkoli verjelo.
Nekateri gremo pač za enega boga dlje.

(Smeh)

(Aplavz)

In kakorkoli definiramo ateizem,
je to akademsko prepričanje,

ki ga nekdo lahko ima,
ne da bi ga obrekovali

kot nepatriotskega nedržavljana,
neprimernega za izvolitev.

Pa vendar ne moremo zanikati,
da če priznate, da ste ateist,

je to enako, kot če bi se predstavili
kot g. Hitler ali ga. Belcebub.

In to vse izvira iz dojemanja ateistov

kot nekakšne čudne, odbite manjšine.

Natalie Angier je napisala precej
žalosten članek v New Yorkerju,

o osamljenosti, ki jo čuti kot ateist.

Očitno se počuti kot del
oblegane manjšine,

ampak pravzaprav, koliko je
ameriških ateistov?

Najnovejša raziskava je presenetljivo
vzpodbudno branje.

Krščanstvo, seveda, zavzema levji delež

populacije, skoraj 160 milijonov.

Ampak katera bi rekli,
da je druga največja skupina,

ki prekaša Žide z 2.8 milijona,
muslimane z 1.1 milijona

in hindujce, budiste in vse ostale
religije skupaj?

Druga največja skupina,
skoraj 30 milijonov,

je opisana kot nereligiozna
oziroma sekularna.

Sprašujem se, zakaj so politiki,
ko nabirajo glasove,

tako prevzeti zaradi moči, recimo,
židovskega lobija.

Za Izrael se zdi, da dolguje svoj obstoj

glasovom ameriških Židov, medtem ko

nereligiozni padejo v politično pozabo.

Teh sekularnih nereligioznih glasov,
če so prav aktivirani,

je devetkrat več kot glasov Židov.

Zakaj se ta veliko številčnejša manjšina

ne premakne in ne razgiba
svojih političnih mišic?

No, toliko o količini. Kaj pa kakovost?

Obstaja korelacija,
pozitivna ali negativna,

med inteligenco in nagnjenostjo k veri?

(Smeh)

Študija, ki sem jo citiral, ARIS študija,

ni delila podatkov glede
na socio-ekonomski razred ali izobrazbo,

IQ ali karkoli drugega.

Ampak nedavni članek Paula G. Bella
v reviji Mensa

nam da nekaj otipljivih sledi.

Mensa je mednarodna organizacija

za ljudi z izredno visokim IQ.

In iz metaanalize literature

Bell zaključi da, citiram:
"Od 43 študij, izvedenih od leta 1927,

o povezanosti med verskimi prepričanji
in inteligenco ali stopnjo izobrazbe,

so vse razen štirih
odkrile obratno povezavo.

Višja ko je inteligenca
ali raven izobrazbe,

manj verjetno je, da bo ta oseba verna."

No, nisem videl originalnih 42 študij
in ne morem komentirati metaanalize,

ampak rad bi videl več študij v tem stilu.

In vem, da so, če lahko dodam,

ljudje v tem občinstvu,

ki bi zlahka financirali obsežno raziskavo,
ki bi odgovorila na vprašanje,

in to je moj predlog, če kaj šteje.

Ampak naj vam pokažem nekaj podatkov,

ki so bili objavljeni in so analizirali

posebno skupino - vrhunske znanstvenike.

Leta 1998 sta Larson in Witham

anketirala smetano
ameriških znanstvenikov,

tiste, ki so bili izvoljeni
v Narodno akademijo znanosti,

in med to izbrano skupino

se je vera v osebnega boga spustila
na presunljivih sedem odstotkov.

Približno 20 odstotkov je agnostikov,
ostalim bi lahko rekli ateisti.

Podobne številke so dobili za vero
v osebno nesmrtnost.

Med biologi so številke še nižje:

samo 5.5 odstotka jih verjame v boga.
Fiziki: 7.5 odstotka.

Nisem videl številk za elitne znanstvenike

na področjih,
kot sta zgodovina ali filozofija,

a presenetilo bi me, če bi bile drugačne.

Prišli smo do res izjemne situacije,

grotesknega neskladja
med ameriškimi izobraženci

in ameriškimi volivci.

Filozofsko mnenje o naravi vesolja,

ki ga ima večina vrhunskih
ameriških znanstvenikov

in najbrž večina izobražencev na splošno,

je tako gnusna ameriškim volivcem,

da si je noben kandidat za volitve
ne upa potrditi v javnosti.

Če imam prav, to pomeni,
da je vodilni položaj

v največji državi na svetu

zaprt za tiste, ki so najbolj primerni
za to - izobraženci-

razen če so pripravljeni lagati
o svojih prepričanjih.

Odkrito rečeno,
politične možnosti v Ameriki

so zelo nastrojene proti tistim,

ki so hkrati inteligentni in pošteni.

(Aplavz)

Nisem ameriški državljan,
zato upam da ni neprimerno,

če predlagam, da je nekaj treba storiti.

(Smeh)

In namignil sem že, kaj.

Mislim, da je to idealen kraj za začetek,
glede na to, kaj sem videl na TEDu.

Še enkrat, bojim se, da bo potreben denar.

Potrebujemo ozaveščujočo

kampanjo razkritja za ameriške ateiste.

(Smeh)

Lahko bi bilo podobno
kampanji homoseksualcev

pred nekaj leti,

čeprav bog ne daj, da bi se zatekli
k javnemu razkrivanju

ljudi proti njihovi volji.

V večini primerov bodo ljudje,
ki se bodo razkrili,

pomagali uničiti mit,
da je z ateisti nekaj narobe.

Ravno nasprotno,

dokazali bodo, da so ateisti
pogosto ljudje,

ki so lahko vzorniki vašim otrokom,

ljudje, ki bi jih lahko uporabili
za oglaševanje izdelka,

ljudje, kot sedijo tu, v tej sobi.

Pojaviti bi se moral efekt snežne krogle,
pozitiven odziv,

tako da več imen bi imeli,
več imen bi dobili.

Bilo bi nelinearno, efekt praga.

Ko je kritična masa dosežena,

pride do nenadnega pospeška v novačenju.

Še enkrat, potreben bo denar.

Sumim, da beseda "ateist"

vsebuje ali pa je sama po sebi
kamen spotike,

veliko pretiran, glede na to kaj pomeni,
in kamen spotike za ljudi,

ki bi se drugače z veseljem razkrili.

Torej, katere druge besede bi uporabili,
da zgladimo pot,

naoljili kolesa, posladkali zdravilo?
Darwin sam je imel raje izraz "agnostik"--

in ne samo zaradi zvestobe do prijatelja
Huxleya, ki je skoval ta izraz.

Darwin je dejal: "Nikoli nisem bil ateist

v smislu zanikanja obstoja boga.

Mislim, da bi bil "agnostik", na splošno,

najboljši opis mojega stanja duha."

Postal je celo neznačilno razdražljiv do
Edwarda Avelinga.

Aveling je bil militantni ateist,

ki ni prepričal Darwina,

da bi sprejel posvetilo v njegovi knjigi
o ateizmu--

kar je dalo krila fascinantnemu mitu,

da je Karl Marx hotel posvetiti
"Das Kapital" Darwinu,

kar ni. V resnici je bil to
Edward Aveling.

Kar se je zgodilo, je, da je bila
Avelingova ljubica Marxova hči,

in ko sta bila Darwin in Marx oba mrtva,

so se Marxovi papirji pomešali
z Avelingovimi

in Darwinovo pismo z besedami:
"Moj dragi gospod, najlepša hvala

ampak nočem, da mi posvetite knjigo,"

naj bi bilo zmotno namenjeno Marxu

in je začelo ta mit,
ki ste ga najbrž že slišali.

Je neke vrste urbani mit,

da je Marx poskušal posvetiti
"Kapital" Darwinu.

No, to je bil Aveling in ko ga je srečal,
je Darwin izzval Avelinga:

"Zakaj si pravite ateisti?"

"Agnostik", je odvrnil Aveling,
"je samo spoštljiv izraz za 'ateista'

in 'ateist' je preprosto
agresiven izraz za 'agnostika'."

Darwin se je pritoževal:
"Ampak zakaj bi morali biti agresivni?"

Darwin je menil, da je ateizem
že v redu za izobražence,

ampak navadni ljudje niso bili,
citiram, "zreli za to."

Kar je seveda dobro znan argument
"ne delaj zgage".

Ni zabeleženo, ali mu je Aveling rekel,
naj ne bo tako vzvišen.

(Smeh)

Ampak kakorkoli, to je bilo
pred več kot sto leti.

Mislil bi si, da smo od takrat že odrasli.

Moj prijatelj, inteligenten
in neprakticirajoč Žid,

ki po naključju praznuje Sabbath

zaradi kulturne solidarnosti,

se opisuje kot
"agnostičen glede zobne vile".

Ne bo si rekel ateist,

ker je načeloma
nemogoče dokazati neobstoj,

ampak izraz agnostičen lahko nakazuje,
da je obstoj boga

na enaki ravni kot možnost
njegovega neobstoja.

Moj prijatelj je striktno agnostičen
glede zobne vile,

ampak preveč verjetna pa ni? Kot bog.

Zato torej fraza
"agnostičen glede zobne vile."

Bertrand Russell je dokazal isto

z uporabo hipotetičnega čajnika
v orbiti okrog Marsa.

Moral bi biti strogo agnostičen

glede obstoja čajnika
v orbiti okrog Marsa,

ampak to ne pomeni,
da obravnavaš verjetnost njegovega obstoja

kot enako njegovemu neobstoju.

Sezman stvari, glede katerih naj bi bili
striktno agnostični,

se ne ustavi pri zobnih vilah
in čajnikih. Neskončen je.

Če hočeš verjeti v eno izmed njih--

v samoroge ali zobne vile
ali čajnike ali Jahveja--

moraš znati povedati, zakaj.

Ni odgovornost ostalih,
da rečemo, zakaj ne.

Ateisti smo tudi a-vilinisti
in a-čajnikarji.

(Smeh)

Ampak tega ne poudarjamo

in zato moj prijatelj uporablja
"agnostičen glede zobne vile"

kot oznako za nekaj,
čemur bi večina rekla ateist.

A vseeno, če hočemo pritegniti globoko
skrite ateiste, da se javno razkrijejo,

bomo morali najti nekaj boljšega

za naš slogan kot
"agnostičen glede zobne vile ali čajnika."

Kaj pa"humanist"?

Ima prednost svetovne mreže
dobro organiziranih združenj

in revij in obstoječih zadev.

Moj edini problem je samo njegov očitni
antropocentrizem.

Ena izmed stvari,
ki nas jih je naučil Darwin,

je, da je človeška vrsta samo ena

izmed milijonov bratrancev,
nekateri so si bolj blizu, drugi manj.

So še druge možnosti,
kot na primer "naturalist",

ampak tudi tu lahko pride do zmede,

ker bi Darwin mislil, da je naturalist--

"naturalist" je seveda mišljen
kot nasprotje "supernaturalista"--

in se včasih uporablja--

Darwina bi zmedel drug pomen besede
"naturalist",

kar je bil, seveda,
in najbrž bi bili tudi drugi,

ki bi ga zamenjali z nudizmom.

(Smeh)

Taki ljudje so najbrž pripadali
britanskim huliganom,

ki so lani napadli pediatra,
ki so ga zamešali s pedofilom.

(Smeh)

Mislim, da je najboljša izmed alternativ
za "ateist" preprosto "ne-teist".

Manjka mu močna konotacija,
da definitivno ni boga

in bi jo zato zlahka sprejeli
"agnostiki glede čajnika ali zobne vile".

Popolnoma je združljiva z bogom fizikov.

Ko ateisti

kot Stephen Hawking in Albert Einstein
uporabljajo besedo "bog",

jo seveda uporabljajo
kot metaforično okrajšavo

za tisti globoki, skrivnostni del fizike,
ki ga še ne razumemo.

"Ne-teist" bo zato dovolj, ampak
za razliko od "ateist"

ne povzroči istega fobičega,
histeričnega odziva.

Ampak jaz mislim, pravzaprav,
da je alternativa

ujeti bistvo besede "ateizem" same

ravno zato, ker je tabu beseda,

ki nosi s seboj vznemirjenje
histerične fobije.

Kritično maso bi morda težje dosegli
z uporabo besede "ateist"

kot z besedo "ne-teist"

ali katero drugo nekonfliktno besedo.

Ampak če bi jo dosegli
s strah vzbujajočo besedo "ateist"--

bi bil politični učinek še večji.

Rekel sem, da če bi bil veren,
bi se zelo bal evolucije. Še dlje bom šel.

Bal bi se znanosti na splošno,
če jo prav razumemo.

In to zato,
ker je znanstveni pogled na svet

toliko bolj vznemirljiv,
toliko bolj poetičen,

bolj poln čudes kot karkoli

v obubožanem naboru verske domišljije.

Kot je dejal Carl Sagan,
še en pred kratkim preminuli heroj:

"Zakaj ni skoraj nobena večja religija
pogledala znanosti

in zaključila:
'To je bolje, kot smo si mislili!

Vesolje je veliko večje,
kot je dejal naš prerok,

bolj veličastno, bolj elegantno?'
Namesto tega rečejo, 'Ne, ne, ne!

Moj bog je majhen bog
in hočem, da tak tudi ostane.'

Religija, stara ali nova,

ki bi poudarjala mogočnost vesolja,

kot jo razkriva moderna znanost,

bi morda lahko na plan ponesla zaloge
spoštovanja in občudovanja,

ki se jih tradicionalne vere
komajda dotaknejo."

To je elitno občinstvo,

zato bi torej pričakoval, da je približno
10 odstotkov vernih.

Mnogi ste najbrž del
našega vljudnega spoštovanja religije,

ampak prav tako sumim,
da vas med temi kar veliko

skrivoma prezira religijo tako kot jaz.

(Smeh)

Če ste eden izmed njih,
in seveda mnogi izmed vas mogoče niste,

ampak če ste eden izmed njih,
vas prosim, da nehate biti vljudni,

to priznate in poveste,
in če ste slučajno bogati,

premislite, kako bi lahko
naredili razliko.

Religiozni lobi v tej državi

je izdatno financiran prek fundacij--
da ne omenjamo davčnih olajšav--

prek fundacij, kot sta na primer
Fundacija Templeton in Discovery inštitut.

Potrebujemo anti-Templetona,
da stopi naprej.

Če bi se moje knjige prodajale tako dobro
kot knjige Stephena Hawkinga,

namesto samo tako dobro
kot Richarda Dawkinsa, bi to storil sam.

Ljudje kar naprej sprašujejo:
"Kako te je 11. september spremenil?"

No, mene je spremenil takole.

Nehajmo biti tako prekleto spoštljivi.

Najlepša hvala.

(Aplavz)