Zgodovina skozi oči krompirja - Leo Bear-McGuinness

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/history-through-the-eyes-of-the-potato-leo-bear-mcguinness

Pečen ali ocvrt, kuhan ali na žaru, kot čips ali pomfri; na neki točki v življenju si najbrž jedel krompir. A krompir je v naši zgodovini igral veliko večjo vlogo kot samo osnovno živilo, kot ga poznamo in imamo radi danes. Leo Bear-McGuinness z nami deli, kako brez krompirja naša civilizacija morda sploh ne bi obstajala.

Lekcija Leo Bear-McGuinness, animacija Black Powder Design.

Pečen ali ocvrt,

kuhan ali na žaru,

kot čips ali pomfri.

Na neki točki v življenju
si najbrž pojedel krompir.

Okusen je, seveda,

a dejstvo je, da je imel krompir
v naši zgodovini veliko pomembnejšo vlogo

kot samo to, da je osnovno živilo,
kot ga poznamo in imamo radi danes.

Brez krompirja,

naša moderna civilizacija
morda sploh ne bi obstajala.

Pred 8.000 leti v Južni Ameriki,
visoko v Andih,

so bili starodavni Perujci prvi,
ki so vzgojili krompir.

Vsebuje visoke vrednosti proteinov
in ogljikovih hidratov,

kot tudi esencialne maščobe,
vitamine in minerale,

zato je bil krompir idealno živilo
za veliki Inkovski delavski razred,

ko so gradili in kmetovali
na terasastih poljih,

iskali rudo v Skalnem gorovju

in ustvarili prefinjeno civilizacijo
velikega Inkovskega Imperija.

A glede na to,
kako pomemben je bil za Inke,

ko so se španski mornarji vrnili iz Andov

in prvi prinesli krompir v Evropo,

jih ni maral nihče.

Evropejci niso hoteli jesti nečesa,

kar se jim je zdelo pusto in brezokusno
čudaštvo iz nove dežele,

ki je bil za povrh veliko preblizu smrtni
Volčji češnji iz družine Razhudnikovk.

Namesto da bi jih jedli,

so jih uporabljali
kot dekorativne rastline.

Več kot 200 let je minilo,
preden se je krompir uveljavil

kot glavni prehrambni vir v Evropi,

a celo takrat

so ga jedli predvsem nižji sloji.

A okrog leta 1750,

in vsaj delno zahvaljajujoč

veliki dostopnosti poceni
in hranljivega krompirja,

se evropski kmetje
zaradi večje brezskrbnosti glede hrane

niso več znašli

prepuščeni na milost in nemilost
rednim lakotam tistega časa zaradi žit,

zato je njihova populacija redno rasla.

Zato so Britanski,
Nizozemski in Nemški imperiji

vstali na hrbtih rastoče skupine
kmetov, delavcev in vojakov

in dvignili Zahod
na mesto svetovne prevlade.

A vse evropske dežele
niso zrasle v imperije.

Ko so Irci prevzeli krompir,

se je njihova populacija
dramatično povečala

kot se je tudi njihovo zanašanje
na te gomolje kot glavni vir hrane.

A potem je udarila katastrofa.

Od leta 1845 do 1852

je krompirjeva plesen
uničila večino pridelka,

kar je vodilo v Irsko krompirjevo lakoto,

eno najbolj smrtonosnih lakot
v svetovni zgodovini.

Več kot milijon Ircev je umrlo od lakote

in 2 milijona se jih je izselilo.

A to seveda ni pomenilo konec krompirja.

Sčasoma si je opomogel

in evropska populacija,
predvsem delavski razred,

se je še naprej povečevala.

Po zaslugi vala irskih migrantov

je imela Evropa veliko, trajnostno,
dobro prehranjeno populacijo,

ki je lahko delala
v nastajajočih tovarnah,

ki so ustvarile naš sodobni svet
z industrijsko revolucijo.

Tako si je praktično nemogoče
predstavljati svet brez krompirja.

Bi se industrijska revolucija
kdaj zgodila?

Bi zavezniki izgubili drugo svetovno vojno

brez enostavno rastočega živila,
ki je prehranilo vojake?

Bi se sploh začela?

Ko razmišljaš na tak način,

lahko kar nekaj velikih mejnikov
v zgodovini vsaj deloma pripišemo

preprostemu gomolju iz perujskih vrhov.