-
JUTRI NE BO NIKOLI
-
To je Zemlja, kakrna je bila
pred 90 milijoni let.
-
Geologi temu obdobju
pravijo 'pozna kreda'.
-
To je bil čas izjemnega
globalnega segrevanja,
-
ko so planetu
e vladali dinozavri.
-
Zagotovili so si mesto
na vrhu prehranjevalne lestvice,
-
ne glede na spremembe,
ki so se dogajale okoli njih.
-
Celine so se razmikale in
odpirale razpoke v zemeljski skorji.
-
Poplavilo jih je in nastala so morja.
-
V ekstremni toploti so se
razmahnile alge in zastrupile vodo.
-
Odmrle so in padle
na dno razpok.
-
Reke so odnaale sedimente v morja.
-
Ti so sčasoma zakopali
organske ostanke alg.
-
Ker je naračal pritisk,
je naračala tudi toplota,
-
dokler ni kemijska reakcija
pretvorila organske snovi
-
v fosilna goriva iz ogljikovodikov:
nafto in zemeljski plin.
-
Podoben proces se je
odvil na kopnem,
-
zaradi česar je nastal premog.
-
Narava je rabila
priblino 5 milijonov let,
-
da je naredila fosilna goriva,
ki jih porabimo v enem letu.
-
Sodobni način ivljenja je odvisen
od te fosilizirane sončne svetlobe,
-
čeprav jo ima presenetljivo
veliko ljudi za samoumevno.
-
Od estdesetih let so geologi odkrili
več kot 2 bilijona sodčkov nafte.
-
Od takrat jih je svet porabil
priblino polovico.
-
Preden lahko črpate nafto,
jo morate najti.
-
Najprej jo je bilo lahko najti
in poceni pridobivati.
-
Prvo veliko ameriko naftno polje,
Spindletop, je bilo odkrito leta 1900.
-
Sledila so tevilna druga.
-
Geologi so prečesali ZDA.
-
Nali so ogromne zaloge nafte,
zemeljskega plina in premoga.
-
ZDA so črpale več nafte
kot katerakoli drava,
-
zaradi česar so lahko postale
industrijska velesila.
-
Ko naftni vrelec začne proizvajati nafto,
-
je samo vpraanje časa,
kdaj začne proizvodnja upadati.
-
Posamezni vrelci imajo
različne hitrosti proizvodnje.
-
Povprečje proizvodnje več vrelcev
je videti kot normalna krivulja.
-
Tipično traja 40 let
od vrhunca odkritij,
-
da drava dosee
vrhunec proizvodnje.
-
Po tem proizvodnja
nenehno upada.
-
V petdesetih je geofizik iz drube Shell,
M. King Hubbert, predvidel,
-
da bo amerika proizvodnja nafte
dosegla vrh v sedemdesetih.
-
To je 40 let po vrhuncu odkritij v ZDA.
-
Le redki so mu verjeli.
-
Vendar je leta 1970 amerika
proizvodnja nafte dosegla vrhunec
-
in potem začela trajno padati.
-
Hubbert je dobil zadočenje.
-
Odtlej so ZDA čedalje bolj
odvisne od uvoza nafte.
-
Postale so občutljive na motnje v dobavi.
-
Ta odvisnost je prispevala
h gospodarskim problemom
-
zaradi naftnih okov
v letih 1973 in 1979.
-
Leta 1930 je bilo največ odkritij
nahajalič nafte v zgodovini ZDA.
-
Kljub napredni tehnologiji
se odkrivanje naftnih polj v ZDA
-
neusmiljeno zmanjuje e naprej.
-
Noveja najdiča, npr. ANWAR, bi lahko
dajala nafto za največ 17 mesecev.
-
Celo novo polje 'Jack 2'
v Mehikem zalivu
-
bi zadostovalo le za nekaj mesecev
domačega povpraevanja.
-
Čeprav sta to veliki polji,
se nobeno niti priblia ne temu,
-
da bi zadovoljilo
energetske potrebe ZDA.
-
Kopičijo se dokazi,
da je svetovna proizvodnja nafte
-
e na svojem vrhu,
ali pa se mu pribliuje.
-
Globalno je hitrost odkrivanja novih
naftnih polj dosegla vrhunec v estdesetih.
-
Več kot 40 let kasneje je videti
kot da ni mogoče zaustaviti
-
čedalje manjega odkrivanja
novih naftnih polj.
-
54 od 65 drav,
ki so večje proizvajalke nafte,
-
je e doseglo vrh proizvodnje.
-
Pričakujemo, da jim bodo
kmalu sledile mnoge druge.
-
Svet bi moral vsake tri leta
proizvodnji dodati
-
ekvivalent nove Saudove Arabije,
da bi nadoknadil
-
zmanjanje proizvodnje
na obstoječih naftnih poljih.
-
V estdesetih letih 20. stoletja
-
so nali est sodčkov nafte
na vsakega porabljenega.
-
tiri desetletja kasneje
-
svet porabi od tri do est sodčkov
na vsakega najdenega.
-
Ko bo doseen vrh svetovne proizvodnje,
-
bo povpraevanje po nafti preseglo ponudbo
-
in cena bencina bo močno nihala.
-
Vpliv tega bo močno presegal
-
zgolj stroek polnjenja
avtomobilskega rezervoarja.
-
Moderna mesta so odvisna
od fosilnih goriv.
-
Celo ceste so narejene iz asfalta,
ki je proizvod iz nafte.
-
Prav tako tudi strehe mnogih domovanj.
-
Velika področja bi bila
neprimerna za bivanje
-
brez gretja pozimi ali hlajenja poleti.
-
irjenje predmestij spodbuja ljudi,
da se vozijo več kilometrov
-
na delo, v olo ali do trgovin.
-
Večja mesta so razdeljena tako,
da so industrijske in komercialne cone
-
daleč od stanovanjskih področij,
in silijo ljudi, da se vozijo.
-
Predmestja in mnoge občine
so projektirane ob predpostavki,
-
da je na voljo obilo
nafte in energije.
-
Kemikalije, izdelane iz fosilnih goriv,
tako imenovane petrokemikalije,
-
so bistvene za proizvodnjo
netetih proizvodov.
-
Sodobno kmetijstvo je močno
odvisno od fosilnih goriv,
-
prav tako bolnice, letalstvo,
vodovodni sistemi in vojska,
-
ki v ZDA sama porabi okrog
140 milijonov sodčkov nafte letno.
-
Fosilna goriva so bistvena tudi
pri proizvodnji plastike in polimerov.
-
Ti so ključni materiali v računalnikih,
zabavni elektroniki in oblačilih.
-
Globalno gospodarstvo je trenutno
odvisno od nenehne rasti,
-
ki zahteva vse večjo ponudbo
cenene energije.
-
Tako smo odvisni od nafte
in drugih fosilnih goriv,
-
da utegne celo
majhna motnja v dobavah
-
daljnoseno vplivati
na vse vidike naega ivljenja.
-
ENERGIJA
-
Energija pomeni
sposobnost opravljati delo.
-
Povprečni Američan ima dandananji
na razpolago energijo,
-
ki ustreza temu, da bi za njega
noč in dan delalo 150 sunjev.
-
Materiali, ki skladičijo to energijo za delo,
se imenujejo goriva.
-
Nekatera goriva vsebujejo
več energije kot druga.
-
Temu rečemo energetska gostota.
-
Nafta je najbolj kritična med temi gorivi.
-
Svet je porabi 30 milijard sodčkov na leto,
-
kar je enako tirim kubičnim kilometrom.
-
To vsebuje toliko energije,
-
kot bi jo 52 jedrskih elektrarn
proizvedlo v 50 letih obratovanja.
-
Čeprav ZDA z nafto proizvedejo
le 1,6% elektrike,
-
ta poganja 96% vsega transporta.
-
Leta 2008 so ZDA
uvozile dve tretjini svoje nafte.
-
Večina je bila iz Kanade,
-
Mehike,
-
Saudove Arabije,
-
Venezuele,
-
Nigerije, Iraka in Angole.
-
Nafta je edinstvena
zaradi mnogih lastnosti.
-
Je energetsko gosta.
-
En sodček vsebuje
energetski ekvivalent
-
skoraj treh let
človekega dela.
-
Tekoča je pri sobni temperaturi,
lahka za transportiranje,
-
in uporabna v majhnih strojih.
-
Da pridobite energijo,
morate energijo tudi uporabiti.
-
Trik je v tem, da porabite manje količine,
da najdete in izvlečete večje količine.
-
Temu rečemo EROEI:
-
energetski donos
na vloeno energijo.
-
Konvencionalna nafta je dober primer.
-
Najprej so črpali preprosto dostopno
visokokakovostno surovo nafto.
-
Naftarji so porabili ekvivalent 1 sodčka,
da so jih nali in načrpali 100.
-
EROEI nafte je bil 100.
-
Ko so počrpali nafto,
ki jo je bilo lahko najti,
-
so raziskave selili v globoka morja
ali oddaljene deele.
-
Za to so uporabljali
čedalje večje količine energije.
-
Pogosto je nafta, ki jo najdemo danes,
teka ali kisla surova nafta.
-
Njeno rafiniranje je drago.
-
EROEI nafte je do danes
padel na komaj 10.
-
Če za pridobivanje goriva uporabite
več energije, kot jo ta vsebuje,
-
se trud preprosto ne izplača.
-
En vir goriva je mogoče
spremeniti v drugega.
-
Vsakokrat, ko to storite,
-
je izgubljene nekaj energije,
ki jo je vsebovalo prvotno gorivo.
-
Obstaja npr. nekonvencionalna nafta:
naftni peski in naftni skrilavci.
-
Naftne peske najdemo
v glavnem v Kanadi.
-
Dve tretjini naftnih skrilavcev na svetu
je v ZDA.
-
Obe gorivi lahko pretvarjamo
v sintetično surovo nafto.
-
A za to je potrebno
veliko toplote in svee vode.
-
To zmanja njun EROEI,
ki se giblje med 5 in komaj 1,5.
-
Skrilavec je izjemno revno gorivo.
-
Ista tea skrilavca vsebuje
samo tretjino toliko energije
-
kot je je v enako teki
katli kosmičev za zajtrk.
-
Premoga je ogromno.
-
Iz njega pridobivamo skoraj
polovico elektrike na planetu.
-
Svet letno porabi skoraj
8 kubičnih kilometrov premoga.
-
Vendar lahko globalna proizvodnja
dosee vrhunec e pred letom 2040.
-
Trditev, da imajo ZDA premoga
za stoletja, je zavajajoča.
-
Ne upoteva rastoče porabe
in slabljenja kakovosti.
-
Precej od visoko kakovostnega
antracitnega premoga je e zmanjkalo.
-
Ostaja premog nije kakovosti,
ki je manj energetsko gost.
-
Pridobivanje je vse teje,
saj so dnevni kopi osiromaeni.
-
Rudarji morajo kopati globlje
in na manj dostopnih področjih.
-
Mnogi uporabljajo uničevalne
metode odstranjevanja vrhov gora.
-
S tem pohabljajo okolje.
-
Pogosto skupaj z nafto in premogom
najdemo zemeljski plin.
-
Severnoamerika odkrivanja
konvencionalnega plina
-
so dosegla vrhunec v petdesetih,
proizvodnja pa v zgodnjih sedemdesetih.
-
Če krivuljo odkritij potisnemo
naprej za 23 let,
-
odkrijemo mono prihodnost
severnoamerike proizvodnje
-
konvencionalnega zemeljskega plina.
-
Nedavni preboji so omogočili
-
izkoričanje nekonvencionalnega
zemeljskega plina, npr. iz skrilavcev,
-
ki bi utegnilo odloiti zmanjanje
v prihodnjih letih.
-
Nekonvencionalni zemeljski plin
je kontroverzen.
-
Cene energije morajo biti visoke,
če hočemo, da je rentabilen.
-
Tudi z nekonvencionalnim plinom lahko
-
svetovna proizvodnja zemeljskega plina
dosee vrh e pred letom 2030.
-
e vedno obstajajo velike rezerve urana
za jedrsko cepitev.
-
Da bi na svetu nadomestili 10 teravatov,
ki jih proizvedemo iz fosilnih goriv,
-
bi potrebovali 10.000 jedrskih elektrarn.
-
Pri taki porabi bi znane rezerve urana
zadočale komaj za 10 do 20 let.
-
Poskusi s plutonijem,
kot osnove za hitro oplodne reaktorje,
-
so se v Franciji in na Japonskem
izkazali za drage polomije.
-
Jedrska fuzija se sooča
z ogromnimi tehničnimi ovirami.
-
Potem so tu e obnovljivi viri.
-
Energija vetra ima visok EROEI,
a je nestalna.
-
Vodna energija je zanesljiva,
-
a je večina rek v razvitem svetu
e zajezenih.
-
Elektrarne na konvencionalno
geotermalno energijo
-
uporabljajo obstoječe vroče točke
blizu Zemljine povrine.
-
Omejene so na ta območja.
-
V eksperimentalnem sistemu
ojačanega geotermalnega sistema,
-
bi v tla izvrtali dva jaka do globine 10 km.
-
Po enem jaku bi navzdol črpali vodo,
da bi se segrevala v razpokah
-
in bi se potem dvigala po drugem
ter proizvajala energijo.
-
Sodeč po nedavnem poročilu MIT,
-
bi ta tehnologija do leta 2050
utegnila dobavljati 10% elektrike v ZDA.
-
Moč plimovanja je omejena
na obalna področja.
-
Energetska gostota valov
je različna po regijah.
-
Izziv bi bilo transportiranje elektrike,
ki jo proizvede plimovanje.
-
Prav tako je slano oceansko okolje
korozivno za turbine.
-
Bio goriva so goriva,
ki zrastejo.
-
Les ima nizko energetsko gostoto
in počasi raste.
-
Na svetu letno porabimo
15 kubičnih kilometrov lesa.
-
Biodizel in etanol
sta proizvedena iz rastlin,
-
ki jih gojijo s pomočjo nafte.
-
Energetski donos iz teh goriv
je zelo nizek.
-
Nekateri politiki elijo koruzo
spreminjati v etanol.
-
Če bi hoteli iz etanola v letu 2020
dobaviti 10% predvidene porabe nafte,
-
bi za to morali nameniti 3% povrine ZDA.
-
Da bi dobavili eno tretjino,
bi morali uporabiti 3-kratno povrino,
-
na kateri zdaj pridelujejo hrano.
-
Če bi hoteli nadomestiti
celotno porabo nafte v letu 2020,
-
bi rabili dvakrat toliko zemljiča
kot ga je trenutno za pridelavo hrane.
-
Vodik je treba izločiti iz zemeljskega plina,
premoga ali vode.
-
Za to porabimo več energije
kot jo dobimo iz vodika.
-
Zaradi tega gospodarstvo,
temelječe na vodiku, ni realno.
-
Vse svetovne fotovoltaične sončne ploče
generirajo toliko energije
-
kot dve termoelektrarni.
-
Ekvivalent med 1 in 4 tonami premoga
-
uporabimo za izdelavo
ene same sončne ploče.
-
Prekriti bi morali kar
360.000 kvadratnih kilometrov,
-
da bi zadovoljili trenutno
svetovno povpraevanje po energiji.
-
Leta 2007 jih je bilo
samo 10 kvadratnih kilometrov.
-
Koncentrirana sončna energija
ali termalna sončna energija,
-
ima velik potencial,
-
čeprav trenutno obratuje
le manje tevilo postrojev.
-
Omejeni so na kraje s sončnim podnebjem
-
in za prenos na večje razdalje
zahtevajo velike količine energije.
-
Vse alternative za nafto so odvisne
od strojev, ki jih poganja nafta,
-
ali vsebujejo materiale, npr. plastiko,
ki so izdelani iz nafte.
-
Ko boste v bodoče presojali trditve
o osupljivih novih gorivih ali izumih,
-
se vpraajte:
-
Ali ima njihov zagovornik delujoč
komercialen model izuma?
-
Kakna je njegova energetska gostota?
-
Ga lahko skladičimo
ali na lahek način distribuiramo?
-
Je zanesljiv ali občasen?
-
Ali ga lahko razirimo
na dravni nivo?
-
Vsebuje skrite inenirske izzive?
-
Kaken je njegov EROEI?
-
Kakni so vplivi na okolje?
-
Zapomnite si,
da so velike tevilke lahko varljive.
-
Npr. 1 milijarda sodčkov nafte
-
lahko zadovolji svetovno povpraevanje
le za dvanajstih dni.
-
Prehod s fosilnih goriv
bi bil monumentalen izziv.
-
Leta 2007 so v ZDA iz premoga
proizvedli 48,5% elektrike,
-
21,6% iz naravnega plina,
-
1,6% iz nafte,
-
19,4% iz nukleark
-
in 5,8% iz hidroelektrarn.
-
Drugi obnovljivi viri
prispevajo le 2,5%.
-
Ali je mogoče zamenjati sistem,
ki temelji na fosilnih gorivih,
-
s krparijo iz alternativnih goriv?
-
Potrebni so večji tehnoloki napredek,
-
pa tudi politična volja in sodelovanje,
-
obsene nalobe,
-
mednarodni konsenz
-
in preureditev svetovnega gospodarstva
velikosti 45 bilijonov dolarjev,
-
vključno s transportom,
-
izdelovalno industrijo
-
in kmetijskimi sistemi.
-
Potrebni so tudi uradniki,
sposobni upravljati tranzicijo.
-
Če bomo vse to dosegli,
-
ali bomo lahko nadaljevali
s sedanjim načinom ivljenja?
-
RAST
-
Te bakterije ive v steklenici.
-
Njihova populacija se vsako minuto podvoji.
-
Ob 11h je tam ena bakterija.
-
Opoldne je steklenica polna.
-
Ob 11.59 je na pol polna,
-
pri čemer je ravno e
dovolj prostora za eno delitev.
-
Bakterije zaslutijo nevarnost.
-
Ičejo nove steklenice in najdejo 3.
-
Domnevajo, da je problem reen.
-
Ob 12h je polna prva steklenica.
-
Ob 12.01 je polna tudi druga.
-
Ob 12.02 so vse steklenice polne.
-
To je problem, ki je pred nami
-
zaradi podvojevanja,
ki ga povzroča eksponentna rast.
-
Ko je človetvo pričelo
izkoričati premog in nafto kot gorivo,
-
je izkusilo rast, kakrne e ni bilo.
-
Tudi nizke stopnje rasti
sčasoma povzročijo večjo.
-
Pri 1% stopnji rasti,
-
se bo gospodarstvo podvojilo
v 70 letih.
-
Pri 2% rasti v 35 letih.
-
Pri 10% rasti
-
se bo gospodarstvo podvojilo
e v 7 letih.
-
Če gospodarstvo raste
po trenutnem povprečku 3%,
-
se podvoji v 23 letih.
-
Z vsako podvojitvijo bo povpraevanje
po energiji in naravnih virih
-
preseglo vse prejnje podvojitve skupaj.
-
Finančni sistem je zgrajen
na predpostavki rasti.
-
Ta zahteva podporo v obliki
naračajoče porabe energije.
-
Banke posojajo denar,
ki ga nimajo.
-
Pravzaprav ga tako ustvarjajo.
-
Posojilojemalci uporabljajo novonastali
denar za rast svojih podjetij
-
in odplačujejo dolg, skupaj z obrestmi,
kar zahteva e več rasti.
-
Zaradi takega ustvarjanja
denarja na podlagi dolga,
-
večino denarja na svetu predstavlja
dolg z obrestmi, ki jih je treba plačati.
-
Brez vedno novih in vedno večjih
generacij posojilojemalcev,
-
ki naj bi proizvedli rast
in tako odplačali te dolgove,
-
se bo svetovno gospodarstvo sesedlo.
-
Sistem se mora iriti ali pa umre,
kot Ponzijeva shema.
-
Delno zahvaljujoč temu
sistemu dolgov
-
so bili učinki gospodarske rasti
spektakularni,
-
če gledamo BDP, zajezitev rek,
porabo vode,
-
porabo gnojil, urbano populacijo,
porabo papirja,
-
motorna vozila, komunikacije
in turizem.
-
Svetovno prebivalstvo
je naraslo na 7 milijard.
-
Pričakujemo, da bo
do l. 2050 preseglo 9 milijard.
-
Na pločati neskončni Zemlji
to ne bi bil problem.
-
Ker pa je Zemlja okrogla in ni neskončna,
-
bomo nekega dne soočeni z mejami rasti.
-
Posledice gospodarske ekspanzije
-
so povečanje količin atmosferskih
duikovih oksidov in metana,
-
tanjanje ozonske plasti,
povečanje velikih poplav,
-
pokodbe oceanskega eko sistema,
vključno z izgubami duika,
-
izguba deevnega pragozda
in gozdnate pokrajine,
-
povečanje obdelovalnih povrin
in izumiranje vrst.
-
Če poloimo eno samo rievo zrno
-
na prvo polje ahovnice,
-
to podvojimo in poloimo dve zrni na drugo
-
in spet podvojimo in poloimo tiri na tretje
-
in spet podvojimo ter jih damo 8 na četrto
-
in potem to ponavljamo tako,
-
da vsakokrat na novo polje
dvakrat toliko zrn kot na prejnje,
-
bomo na koncu prili
do astronomskega tevila
-
9 trilijonov
-
223 bilijard
-
372 bilijonov
-
36 milijard
-
845 milijonov
-
776 tisoč zrn.
-
To je več zrn kot jih je človetvo
pridelalo v zadnjih 10.000 letih.
-
Tudi moderna ekonomija se,
podobno kot rieva zrna na ahovnici,
-
podvoji vsakih deset let.
-
Na katerem polju ahovnice smo?
-
Poleg energije civilizacija rabi
tevilne esencialne vire:
-
pitno vodo, prst, hrano,
gozdove,
-
in mnoge vrste mineralov in kovin.
-
Rast je omejena z esencialnim virom,
katerega ponudba je najbolj pičla.
-
Sod je narejen iz dog.
-
Tako kot voda napolni sod,
rast ne more preko najnije doge
-
ali najbolj omejenega esencialnega vira.
-
Ljudje trenutno izkoristijo
40% vse fotosinteze na Zemlji.
-
Čeprav je je mogoče koristiti 80%,
ni verjetno, da bi je izkoristili 160%.
-
HRANA
-
Globalna ponudba hrane
je močno odvisna od fosilnih goriv.
-
Pred prvo svetovno vojno
je bilo celotno kmetijstvo organsko.
-
Izumu gnojil in pesticidov,
izdelanih iz fosilnih goriv,
-
so sledile ogromne izboljave
proizvodnje hrane,
-
kar je omogočilo rast prebivalstva.
-
Uporaba umetnih gnojil
je nahranila precej več ljudi,
-
kot bi se to lahko zgodilo
s samo organsko pridelavo.
-
Fosilna goriva so potrebna
za kmetijsko mehanizacijo,
-
transport, hlajenje,
embaliranje v plastiko
-
in za kuhanje.
-
Moderno kmetijstvo
uporablja zemljo za to,
-
da fosilna goriva spreminja v hrano
in hrano v ljudi.
-
Priblino 7 kalorij fosilne energije
-
porabimo za izdelavo eno kalorijo hrane.
-
V ZDA hrana potuje priblino 2500 km
od kmetije do kupca.
-
Poleg upadanja fosilnih goriv
je e precej stvari,
-
ki ogroajo trenutni sistem
proizvodnje hrane.
-
Cenena energija,
izboljana tehnologija
-
in subvencije so omogočale
masivne ulove rib.
-
Globalni ulovi rib so dosegli vrhunec
v poznih devetnajsto osemdesetih,
-
kar je ribiče prisililo, da so se premaknili
v smeri globljih voda.
-
Duik, ki ga emitirajo gnojila iz fosilnih goriv,
-
zastruplja reke in morja
in ustvarja ogromne mrtve cone.
-
Pri tej hitrosti bodo do leta 2048
propadle vse ribje populacije.
-
Kisel de iz mest in industrije kvari tla
in jim jemlje ivljenjsko pomembna hranila,
-
kot so kalij, kalcij
in magnezij.
-
Druga gronja je pomanjkanje vode.
-
Mnoge kmetije za namakanje črpajo vodo
iz podtalnih vodonosnikov.
-
Vodonosnik potrebuje na tisoče let,
da se napolni,
-
a ga lahko izčrpamo v nekaj desetletjih,
tako kot naftne vrelce.
-
V ogromnem amerikem vodonosniku Ogallala
je gladina upadla tako zelo,
-
da so se mnogi kmetje morali vrniti
k manj produktivnem načinu
-
kmetovanja brez namakanja.
-
Poleg tega uporaba namakanja
in umetnih gnojil vodi v salinizacijo,
-
tj. akumuliranju soli v tleh.
-
To je glavni razlog nastanka pučav.
-
Naslednja gronja je izguba prsti.
-
Pred 200 leti
-
je bilo na amerikih prerijah
prsti skoraj 2 metra.
-
Danes je je z obdelovanjem
in s slabimi praksami
-
priblino pol izginilo.
-
Namakanje spodbuja rast
rjastih itnih glivic kot so denimo UG-99,
-
ki imajo potencial uničiti
80% svetovnega itnega pridelka.
-
Po Normanu Borlaugu,
očetu "zelene revolucije",
-
ima itna rja "velik potencial
za uničenje drube in ljudi".
-
Uporaba bioenergentov pomeni,
-
da bo manj zemlje na razpolago
za proizvodnjo hrane.
-
Vsako področje ima določeno omejeno
kapaciteto obremenitve oz. nosilnost.
-
To je tevilo ivali ali ljudi,
ki lahko tam ivijo neomejeno dolgo.
-
Če določena vrsta presee
kapaciteto obremenitve,
-
bo izumirala dokler populacija
ne dosee naravnih meja.
-
Svet se je izognil temu izumiranju tako,
da je nael nove obdelovalne povrine,
-
ali povečal proizvodnjo,
kar je bilo mono predvsem zaradi nafte.
-
Da bi nadaljevali rast,
-
rabimo več virov
kot jih lahko preskrbi na planet,
-
novi planeti pa niso na razpolago.
-
Glede na vse te spremembe,
-
se mora globalna proizvodnja hrane
do leta 2050 podvojiti,
-
da bo nahranila svetovno prebivalstvo.
-
Milijarda ljudi je e podhranjenih
ali strada.
-
V naslednjih letih jih bo velik izziv
prehraniti 9 milijard,
-
ko bo upadala svetovna proizvodnja
nafte in zemeljskega plina.
-
SREČNI KONEC
-
Globalno gospodarstvo raste eksponencialno
-
s stopnjo rasti priblino 3% na leto.
-
Pri tem porablja čedalje večje količine
neobnovljivih goriv,
-
mineralov in kovin,
-
kot tudi obnovljivih virov, kot so voda,
gozdovi, orna zemlja in ribe,
-
hitreje kot se ti lahko obnavljajo.
-
Tudi pri stopnji rasti 1%
se ekonomija podvoji v 70 letih.
-
Problem poglabljajo e drugi dejavniki.
-
Globalizacija daje ljudem monost,
-
da kupujejo blago in hrano,
proizvedeno na drugem kontinentu.
-
Dobavne poti so dolge
in obremenjujejo omejene naftne vire.
-
Sedaj se za osnovne potrebčine
zanaamo na oddaljene deele.
-
Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv.
-
Večji del bančnega sistema
temelji na zadolevanju
-
in sili ljudi v spiralo
dolgov in odplačevanja -
-
kar prinaa rast.
-
Kaj lahko storimo v zvezi s temi problemi?
-
Mnogi verjamejo, da krizo lahko preprečimo
-
z ohranjanjem virov, s tehnologijo,
inteligentno rastjo, recikliranjem,
-
električnimi avtomobili in hibridi,
nadomestki,
-
ali z volitvami.
-
Ohranjanje vam bo prihranilo denar,
-
samo po sebi pa ne bo reilo planeta.
-
Če nekaj ljudi zmanja porabo nafte,
-
bo zmanjano povpraevanje
znialo cene
-
in bo drugim omogočilo,
da jo kupujejo ceneje.
-
Na isti način bo učinkoviteji stroj,
ki uporablja manj energije,
-
paradoksalno peljal
k e večji rabi energije.
-
V 19. stoletju je angleki ekonomist
William Stanley Jevons ugotovil,
-
da je postal premog strokovno
učinkoviteji energent,
-
če so izboljali parne stroje.
-
To je vodilo k uvajanju
e več parnih strojev,
-
kar je povečalo
celotno porabo premoga.
-
Rast porabe bo porla
vso prihranjeno energijo ali naravni vir.
-
Mnogi verjamejo, da bodo znanstveniki
reili te probleme z novo tehnologijo.
-
Vendar tehnologija ni energija.
-
Tehnologija lahko kanalizira energijo v delo,
ne more pa je nadomestiti.
-
Poleg tega porablja vire:
-
računalniki so npr. narejeni
iz ene desetine energije,
-
potrebne za izdelavo avtomobila.
-
Napredneja tehnologija
e poslabuje poloaj,
-
saj pogosto zahteva redke minerale,
ki jih tudi zmanjkuje.
-
97% svetovnih redkih zemelj
npr. proizvede Kitajska,
-
večino iz enega samega rudnika
v Notranji Mongoliji.
-
Te minerale uporabljajo
v katalitskih konverterjih,
-
letalskih motorjih,
-
visoko učinkovitih magnetih
in trdih diskih,
-
hibridnih avtomobilskih baterijah,
-
laserjih, prenosnih rentgenih,
zaslanjanju jedrskih reaktorjev,
-
kompaktnih diskih,
motorjih hibridnih vozil,
-
nizkoenergijskih sijalkah,
optičnih vlaknih in ravnih zaslonih.
-
Kitajska je pričela premiljevati
o omejitvah izvoza teh mineralov,
-
saj povpraevanje strmo narača.
-
Tako imenovana trajnostna
ali inteligentna rast ne bo pomagala,
-
saj prav tako potrebuje
neobnovljive kovine in minerale
-
v čedalje večjih količinah,
vključno z redkimi zemljami.
-
Recikliranje ne bo reilo problema,
saj zahteva energijo,
-
postopek pa ni 100% učinkovit.
-
Nazaj je mogoče pridobiti
le del materiala, ki ga recikliramo.
-
Velik del je za vedno izgubljen kot odpadek.
-
Električne avtomobile poganja elektrika.
-
Ker je večina energije
pridobljena iz fosilnih goriv,
-
to ni reitev.
-
Poleg tega nafto uporabljamo
za proizvodnjo avtomobilov vseh vrst.
-
Za vsako avtomobilsko gumo preko 20 litrov nafte.
-
V svetu je bilo l. 2010 okrog 800 milijonov avtomobilov.
-
Pri trenutni stopnji rasti,
-
se bo ta tevilka povečala
na 2 milijardi do l. 2025.
-
Ni verjetno, da bi ta planet
lahko dolgo vzdral toliko vozil,
-
ne glede na njihov tip pogona.
-
Mnogi ekonomisti verjamejo,
-
da bo prosti trg nadomestil
en energetski vir z drugim
-
s pomočjo tehnoloke inovativnosti.
-
Vendar pa se glavni nadomestki za nafto
-
soočajo s svojimi lastnimi stopnjami padanja.
-
Nadomečanje tudi ne upoteva časa,
potrebnega za priprave na prehod.
-
Hirschevo poročilo amerikega
ministrstva za energetiko ocenjuje,
-
da bosta za priprave na učinke naftnega vrhunca
potrebni najmanj dve desetletji.
-
Problemi s pomanjkanjem energije,
izčrpanosti virov, izgube prsti
-
in onesnaevanja so vse simptomi
enega samega večjega problema:
-
rasti.
-
Dokler na finančni sistem
zahteva neskončno rast,
-
je malo verjetno, da bi reforma uspela.
-
Kakna bo tedaj videti prihodnost?
-
Optimisti verjamejo, da
se bo rast nadaljevala v nedogled,
-
brez omejitev.
-
Pesimisti menijo,
da gremo proti novi kameni dobi
-
ali proti izumrtju.
-
Resnica utegne biti
nekje med tema skrajnostima.
-
Druba se utegne vrniti
v enostavneje razmere,
-
kjer je poraba energije bistveno manja.
-
To bi za večino pomenilo teje ivljenje,
-
več ročnega dela,
-
več dela na kmetijah
-
in lokalno proizvodnjo dobrin,
hrane in storitev.
-
Kaj naj človek stori, da se pripravi
na takno mono prihodnost?
-
Pričakujte zmanjanje dobav hrane
in dobrin iz oddaljenih krajev.
-
Pričnite peačiti ali kolesariti.
-
Navadite se troiti
manj električne energije.
-
Znebite se dolgov.
-
Poskusite se izogibati bankam.
-
Namesto nakupovanja
v velikih nakupovalnih centrih
-
podpirajte lokalne podjetnike.
-
Kupujte lokalno pridelano hrano na trnicah.
-
Namesto trate si omislite vrt,
kjer boste pridelali svojo lastno hrano.
-
Naučite se jo vkuhavati.
-
Razmislite o uporabi lokalnih valut,
-
če bi gospodarstvo na vijem nivoju
prenehalo funkcionirati
-
in razvijte večjo samozadostnost.
-
Noben od teh korakov
ne bo preprečil kolapsa,
-
a lahko izboljajo vae monosti
v nizko energetski prihodnosti,
-
takni kjer bomo morali biti
bolj odvisni od samih sebe
-
kot so bili nekoč nai predniki.
-
Prevod: drutvo Eko krog