Nekaj vam bom priznala,
toda najprej si želim
da nekaj malega vi priznate meni.
Lepo prosim, če v odgovor
kar dvignete roko tisti,
ki ste v preteklem letu doživeli
pretežno malo stresa.
Je kdo?
Kaj pa zmerno količino stresa?
Kdo pa je doživel veliko stresa?
Ja, tudi jaz sem ga.
Toda to ni moje priznanje.
Moje priznanje je naslednje:
sem zdravstvena psihoginja
in moja naloga je,
da ljudem pomagam do sreče in zdravja.
Vendar se bojim, da to, kar sem poučevala
zadnjih deset let,
povzroča več škode kot koristi,
in ima veliko opraviti s stresom.
Že leta ljudem govorim,
da je stres tisti, ki te naredi bolnega.
Da povečuje tveganje za vse,
od običajnega prehlada
do bolezni srca in ožilja.
S tem s tem stres naredila za sovražnika.
Toda moje prepričanje o stresu
se je vendarle spremenilo,
zato danes želim spremeniti
tudi vaše prepričanje.
Začeli bi z raziskavo,
zaradi katere sem premislila
o svojem celotnem pristopu k stresu.
Študija je spremljala
30.000 odraslih v ZDA
osem let tako, da jih je najprej vprašala,
"Koliko stresa ste doživeli
v preteklem letu?"
Vprašanje je bilo še, "Ali verjamete,
da je stres škodljiv za vaše zdravje?"
Raziskava je nato uporabila
javne podatke o umrljivosti
da bi ugotovila, kdo je umrl.
(smeh)
Dobro, za začetek nekaj slabih novic.
Osebe, ki so v preteklem letu
doživele veliko stresa
so imele 43% večje tveganje za umrljivost.
Toda to je veljalo le za tiste,
ki so bili prepričani,
da je stres zdravju škodljiv.
(smeh)
Osebe, ki so doživele veliko stresa,
pa ga niso jemale kot zdravju škodljivega,
niso imele povečane umrljivosti.
Dejansko so imeli
najnižje tveganje umrljivosti
od vseh v študiji, vključujoč tudi tiste,
ki so doživeli pretežno malo stresa.
Raziskovalci so tako ocenili,
da je v osmih letih
spremljanja umrljivosti
182.000 Američanov
umrlo prezgodnje smrti
ne zaradi stresa,
temveč zaradi prepričanja,
da je stres nekaj slabega. (smeh)
To je prek 20.000 umrlih na leto.
Če je ta ocena točna,
to pomeni,
da je bilo slabo mnenje o stresu
petnajsti največji
povzročitelj smrtnih primerov
v ZDA na leto,
in ki pobije več ljudi od kožnega raka,
virusa HIV/AIDS in umora.
(smeh)
Zdaj vidite,
zakaj sem se ob tej študiji zgrozila.
Pa toliko časa sem vložila v to,
da sem ljudem govorila
kako je stres zdravju škodljiv.
Tako sem se pričela spraševati:
Ali te lahko sprememba
v mišljenju o stresu
naredi bolj zdravega? Znanost pravi DA.
Ko ti uspe spremeniti stališče o stresu,
lahko spremeniš
tudi telesne odzive na stres.
Če želim razložiti kako to deluje,
je potrebno, da se za trenutek
prelevite v udeležence
te raziskave, ki vas hoče vznemiriti.
Imenuje se test socialnega stresa.
Pridete v laboratorij,
kjer se od vas pričakuje,
da v petih minutah
zaigrate nastop o vaših osebnih slabostih
ocenjevalni žiriji, ki sedi pred vami,
in da bi bili res pod pritiskom,
so proti vašemu obrazu
usmerili luč in kamero,
nekako tako kot zdaj.
Ocenjevalci so zdaj poučeni
da vam podajo
zavračujoč neverbalni odziv, takole.
(smeh)
In zdaj ko ste že povsem čustveno na tleh
pride drugi del: matematični test.
Vi pa ne veste,
da vas raziskovalec
namerno pri tem še nadleguje.
Zdaj pa bomo to poskusili narediti
vsi skupaj.
Saj bo zabavno.
Zame.
Ok. Torej želim, da vsi
pričnete šteti nazaj
od 996 po minus sedem.
To počnite naglas
in hitro kot zmorete, začenši pri 996.
Zdaj!
(štetje)
Hitreje, hitreje prosim.
To je prepočasi.
Dovolj. Dovolj, dovolj, dovolj.
Tisti moški je naredil napako.
In zdaj bo treba spet od začetka.
Niste ravno dobri v tem, kaj?
OK. Torej veste o čem govorim.
Če bi res sodelovali v tej raziskavi,
bi najbrž bili malce pod stresom.
Vaše srce bi najbrž močno bilo,
dihali bi hitreje, se potili.
Običajno te telesne spremembe razumemo
kot tesnobo
oz. znak, da se težko soočamo s stresom.
Toda kaj pa, če bi te znake razumeli
kot znake, da je vaše telo vznemirjeno
zato, da vas pripravi na ta izziv?
To je točno tisto,
kar je bilo rečeno udeležencem
raziskave na Harvardski univerzi.
Preden so pričeli
s testom socialnega stresa,
so bili poučeni, da je stres nekaj,
kar nam v resnici pomaga.
Da nas hitro bitje srca
pripravlja na delovanje.
Če dihate hitreje, to še ni problem.
Vaši možgani bodo prejeli več kisika.
Tako so udeleženci,
ki so svoje odzive na stres jemali
kot pomoč za lastno udejstvovanje,
bili dejansko manj vznemirjeni,
manj tesnobni, bolj samozavestni.
Toda najbolj navdušujoče spoznanje zame
je bilo, kako se je
njihov odziv na stres spremenil.
V tipični stresni situaciji
se bo pospešil vaš srčni utrip,
vaše žile se bodo takole krčile.
To je eden od razlogov,
da je kronični stres
včasih povezan s težavami srca in ožilja.
Ni zdravo biti pod stresom ves čas.
Vendar, ko so
udeleženci raziskave opazovali
svoj odziv na stres kot nekaj koristnega,
so njihove žile ostale
lepo sproščene. Takole.
Srce je resda še vedno razbijalo,
toda to je bila vendarle
veliko bolj zdrava srčno-žilna slika.
V resnici je izgledalo tako
kot v trenutkih radosti in poguma.
Če opazujemo
stres skozi celotno življenje,
lahko ena takšna biološka sprememba
pomeni razliko
med s stresom povzročenim
zastojem srca v petdesetih
in vašim zdravim življenjem
v devetdesetih.
In nova znanost o stresu
razkriva natanko to:
da je pravzaprav naše stališče
do stresa pomembno.
Tako se je moral spremeniti
tudi moj strokovni cilj.
Nič več si ne želim,
da bi se rešili vašega stresa.
Odslej vas hočem na stres
le bolje pripraviti.
Pravkar smo tudi sami naredili mali ukrep.
Če ste dvignili roko in rekli
da ste v preteklem letu
doživeli veliko stresa,
potem smo vam lahko rešili življenje,
kajti ko vam bo naslednjič
srce močno razbijalo
se boste morda spomnili mojega govora,
in boste pomislili,
v bistvu mi telo
le pomaga pri soočanju z izzivom.
Ko na stres gledate na tak način,
vam telo verjame,
tako bo tudi vaš odziv
na stres postal bolj zdrav.
Rekla sem, da se vam moram za več kot
desetletje dolgega zastraševanja s stresom
z nečim odkupiti,
zato bomo izvedli še zadnji ukrep.
Rada bi vam povedala o enem najbolj
podcenjevanem vidiku odziva na stres,
ki se glasi:
Stres te naredi družabnega.
Da bi razumeli ta vidik stresa,
je potrebno spregovoriti
o hormonu oksitocinu,
in vem, da je oksitocin že na splošno
priljubljen med hormoni.
Ima že celo ljubkovalno ime,
tj. hormon objemanja,
saj se sprošča ravno, ko smo v objemu.
Toda to je majhen delček tega,
v kar je oksitocin vpleten.
Oksitocin je živčni hormon.
Možganom pomaga uglasiti
naše zmožnosti za odnose.
Izpopolni vas tako, da počnete stvari,
ki utrdijo vaše intimne odnose.
Oksitocin ustvarja potrebo
po telesni bližini
s prijatelji, družino.
Poveča vaše sočutje.
Še več, naredi vas bolj pripravljene,
da pomagate
in podpirate ljudi, ki vam pomenijo.
Nekateri celo menijo,
da bi morali oksitocin njuhati,
da bi postali še bolj sočutni in skrbni.
Toda obstaja nekaj,
česar ljudje ne razumejo
o oksitocinu.
Da gre za stresni hormon.
In vaša nadledvična žleza ga brizga ven
kot del stresnega odziva.
Je prav tako del stresnega odziva
kot adrenalin, ki vam omogoča bitje srca.
In ko je oksitocin sproščen
v stresnem odzivu,
vas spodbuja, da si poiščete podporo.
Vaš biološki odziv na stres
vas pozove, da nekomu zaupate vaše počutje
in ne da ga zadržujete v sebi.
Stresni odziv je tam tudi zato, da opazite
ko je nekdo drug v vaši bližini v stiski
da lahko drug drugemu pomagate.
Ko je v življenju težko,
stresni odziv od vas zahteva
da ste obkroženi z ljudmi,
ki vas imajo radi.
Torej kako vam lahko ta vidik stresa
pomaga do boljšega zdravja?
Namreč, oksitocin
nima učinka le v možganih.
Tudi na telo ima učinek,
saj je ena od njegovih
glavnih vlog v telesu
da ščiti sistem srca in ožilja
pred učinki stresa.
To je naravni protivnetni mehanizem.
In kljub stresu našemu ožilju pomaga,
da ostane sproščeno.
Moj najljubši učinek na telo
je seveda učinek na srce.
Vaše srce prek receptorjev
sprejema ta hormon,
in oksitocin pomaga,
da se srčne celice regenerirajo
ter pozdravijo
od škodljivih posledic stresa.
Ta stresni hormon
opolnomoči vaše srce,
in kar je še najboljše,
vse telesne prednosti
oksitocina se povečujejo
s pomočjo odnosov z drugimi
in socialne podpore,
tako da ko se pod stresom
obračate k drugim,
bodisi iščoč pomoč
ali pa isto nudite drugemu,
sproščate več tega hormona,
vaš odziv na stres postane zdrav,
in dejansko od stresa
tudi hitreje okrevate.
Mar ni izjemno,
da ima odziv na stres že vgrajen mehanizem
za njegovo odpornost,
ki se mu reče človeška povezanost.
Zaključila bi s tem,
da vam povem še o eni raziskavi.
Poslušajte pozorno,kajti lahko,
da bo komu rešila tudi življenje.
Raziskava je spremljala
okoli 1000 odraslih Američanov,
starih med 34 in 93 let,
pričela pa se je z vprašanjem,
"Koliko stresa ste doživeli
v preteklem letu?"
Spraševala je tudi,
"Koliko časa ste preživeli tako,
da ste pomagali prijateljem, sosedom in
drugim ljudem v vaši skupnosti?"
Nato so uporabili javne podatke za naslednjih pet let,
da bi ugotovili, kdo je umrl.
Ok, torej najprej slabe novice:
vsaka večja stresna izkušnja,
kot npr. finančne težave
ali družinska kriza,
je tveganje za umrljivost
povečala za 30 odstotkov.
Toda - upam, da ste sedaj ta ´toda´
že pričakovali -
to ni držalo za vse.
Za osebe, ki so živele tako,
da so pomagale drugim,
se je izkazalo, da se umrljivost
ni nič povečala. Nič.
Skrb za druge je ustvarila odpornost.
Torej lahko vidimo
da se škodljivim posledicam stresa
lahko izognemo.
Način mišljenja in odzivanja
lahko spremeni stresno izkušnjo.
Ko izberete, da stresni odziv obravnavate
kot nekaj koristnega,
s tem ustvarjate zmožnosti za pogum.
Ko se pod stresom odločite
še povezovati z drugimi,
lahko ustvarite odpornost.
Seveda si sama ne bi ravno želela
več stresnih izkušenj v življenju,
toda znanost mi je omogočila
da sem pričela stres še bolj ceniti.
Stres nam omogoča dostop do naših src.
Sočutno srce, ki najde veselje in pomen
v povezovanju z drugimi,
in seveda, vaše bitje srca
gara zato, da vam daje moč in energijo.
Ko se odločite gledati
na stres na tak način,
niste le boljši v stresu,
temveč s tem kažete tudi globoko stališče.
S tem sporočate, da si lahko bolj zaupate
pri soočanju z življenjskimi izzivi,
in da dobro veste,
da pri tem niste sami.
Hvala.
(aplavz)
Chris Anderson: Res je neverjetno,
kar nam govorite.
Najbolj pa seveda to,
da lahko prepričanje o stresu
naredi takšen učinek
na posameznikovo življenjsko dobo.
Kaj bi svetovali nekomu,
ki je pred izbiro življenjskega stila
med npr. stresnim poklicem
in ne-stresnim poklicem,
ali je torej sploh pomembno
katero smer izberejo?
Je enako modro sprejeti
tudi stresni poklic
dokler verjameš, da ga lahko obvladaš?
Kelly McGonigal:
Da, namreč vedeti moramo
da je slediti pomenu
v življenju bolj zdravo
kot se izogibati neugodju.
Rekla bi tudi, da je najboljši način
za odločanje,
da slediš temu, kar ti pomeni v življenju,
nato si zaupaj, da boš zmogel
premagati stres, ki tej izbiri sledi.
CA: Najlepša hvala, Kelly, to je super.
KM: Hvala vam.
(aplavz)