WEBVTT

00:00:00.000 --> 00:00:00.390
--

00:00:00.390 --> 00:00:03.370
Želim vam predstaviti,

00:00:03.370 --> 00:00:07.960
kako lahko dva proteina interagirata v povezavi z ATP,

00:00:07.960 --> 00:00:12.210
in kako dejansko nastane mehansko gibanje.

00:00:12.210 --> 00:00:15.320
To se dogaja tudi

00:00:15.320 --> 00:00:17.570
zunaj mišičnih celic, vendar je to

00:00:17.570 --> 00:00:20.025
prvi video o delovanju mišic.

00:00:20.025 --> 00:00:23.310
Kasneje bomo govorili tudi kako živci stimulirajo

00:00:23.310 --> 00:00:24.080
mišice, da delajo.

00:00:24.080 --> 00:00:26.580
Vse bo nadgradnja tega filma.

00:00:26.580 --> 00:00:30.000
Prekopiral sem dve sliki

00:00:30.000 --> 00:00:31.480
proteinov z Wikipedije.

00:00:31.480 --> 00:00:34.470
To je miozin.

00:00:34.470 --> 00:00:37.110
Gre za miozin II, ker imamo povezani dve

00:00:37.110 --> 00:00:39.410
verigi miozina.

00:00:39.410 --> 00:00:42.150
Med seboj sta prepleteni, vidimo lahko,

00:00:42.150 --> 00:00:46.040
da gre za zapleten protein oziroma encim,

00:00:46.040 --> 00:00:46.696
kakorkoli ga že poimenujemo.

00:00:46.696 --> 00:00:48.430
Lahko mu rečemo encim,

00:00:48.430 --> 00:00:53.030
ker pomaga pri cepitvi ATP na ADP in fosfatne skupine.

00:00:53.030 --> 00:00:55.460
Zato mu pravimo ATPaza.

00:00:55.460 --> 00:00:59.150
Je podrazred ATPaznih encimov.

00:00:59.150 --> 00:01:02.530
To je aktin.

00:01:02.530 --> 00:01:06.850
Videli bomo, kako miozin

00:01:06.850 --> 00:01:10.920
izkorišča ATP, da leze po aktinu.

00:01:10.920 --> 00:01:13.830
Lahko si zamislimo, da je aktin vrv in to

00:01:13.830 --> 00:01:15.790
ustvarja mehansko energijo.

00:01:15.790 --> 00:01:16.490
Naj narišem.

00:01:16.490 --> 00:01:19.240
Narisal bom na tem aktinu.

00:01:19.240 --> 00:01:23.280
Tukaj je glava miozina.

00:01:23.280 --> 00:01:25.740
Z miozinsko glavo mislim tole

00:01:25.740 --> 00:01:29.140
je povezana in prepletena,

00:01:29.140 --> 00:01:30.060
ovita okrog.

00:01:30.060 --> 00:01:32.630
To je druga miozinska glava in je ovita v to smer.

00:01:32.630 --> 00:01:33.900
Zdaj se bomo posvetili le eni

00:01:33.900 --> 00:01:35.730
miozinski glavi.

00:01:35.730 --> 00:01:37.050
Naj bo v tem položaju.

00:01:37.050 --> 00:01:39.450
Upam, da mi uspe dobro narisati.

00:01:39.450 --> 00:01:44.370
Začne v položaju, ki izgleda takole,

00:01:44.370 --> 00:01:48.650
to pa je rep, ki se poveže

00:01:48.650 --> 00:01:50.480
z eno drugo strukturo, podrobnosti kasneje,

00:01:50.480 --> 00:01:53.580
to je miozinska glava,

00:01:53.580 --> 00:01:56.490
v začetnem položaju, miruje.

00:01:56.490 --> 00:02:01.990
ATP lahko pride mimo in se veže na miozinsko glavo,

00:02:01.990 --> 00:02:05.940
na ta encim, protein, ATPazni encim.

00:02:05.940 --> 00:02:09.210
Naj narišem ATP.

00:02:09.210 --> 00:02:12.820
ATP se veže semkaj.

00:02:12.820 --> 00:02:14.850
ATP ne bo tako velik,

00:02:14.850 --> 00:02:16.940
glede na protein, tako rišem le,

00:02:16.940 --> 00:02:18.240
da si lažje predstavljate.

00:02:18.240 --> 00:02:24.120
Takoj po vezavi ATP na ustrezno mesto na

00:02:24.120 --> 00:02:28.400
encimu ali proteinu, se encim odmakne od aktina.

00:02:28.400 --> 00:02:31.520
Naj napišem.

00:02:31.520 --> 00:02:44.560
Torej, ATP se veže na miozinsko glavo

00:02:44.560 --> 00:02:58.390
in miozin takoj izpusti aktin.

00:02:58.390 --> 00:02:59.720
To je prvi korak.

00:02:59.720 --> 00:03:03.050
Na začetku se tale drži aktina,

00:03:03.050 --> 00:03:05.570
pride ATP, zato se odmakne.

00:03:05.570 --> 00:03:09.570
Naslednji korak izgleda takole,

00:03:09.570 --> 00:03:10.815
narisati želim

00:03:10.815 --> 00:03:11.990
na istem mestu.

00:03:11.990 --> 00:03:13.300
Po naslednjem koraku,

00:03:13.300 --> 00:03:14.810
stvar izgleda nekako takole.

00:03:14.810 --> 00:03:16.060
Sprostil se bo.

00:03:16.060 --> 00:03:19.910
Sprostil se bo.

00:03:19.910 --> 00:03:25.160
Izgleda nekako takole, ATP bo še vedno pripet.

00:03:25.160 --> 00:03:26.870
Izgleda nekako takole, ATP bo še vedno pripet.

00:03:26.870 --> 00:03:28.970
Vem, da je majhna zmešnjava,

00:03:28.970 --> 00:03:30.450
ker rišem kar čez, ampak ATP

00:03:30.450 --> 00:03:31.610
je še pripet.

00:03:31.610 --> 00:03:35.320
Naslednji korak: ATP hidrolizira, fosfat se odcepi.

00:03:35.320 --> 00:03:36.430
Naslednji korak: ATP hidrolizira, fosfat se odcepi.

00:03:36.430 --> 00:03:39.330
To je ATPazni encim.

00:03:39.330 --> 00:03:40.320
In to počne.

00:03:40.320 --> 00:03:41.570
Naj napišem.

00:03:41.570 --> 00:03:54.250
Naj napišem.

00:03:54.250 --> 00:03:58.670
Ko se to zgodi, se sprosti energija,

00:03:58.670 --> 00:04:03.030
in spravi miozin v višje energijsko stanje.

00:04:03.030 --> 00:04:05.370
Naj narišem drugi korak.

00:04:05.370 --> 00:04:08.310
To se hidrolizira.

00:04:08.310 --> 00:04:09.250
Sprosti energijo.

00:04:09.250 --> 00:04:13.500
Vemo, da je ATP energijska valuta

00:04:13.500 --> 00:04:17.290
v bioloških sistemih. Sprosti energijo.

00:04:17.290 --> 00:04:19.579
Rišem, kot da gre za eksplozijo,

00:04:19.579 --> 00:04:23.010
a predstavljajte si, da spreminja konformacijo --

00:04:23.010 --> 00:04:26.540
-- nekako potisne ta protein, v stanje,

00:04:26.540 --> 00:04:29.750
ko se lahko začne premikati po miozinu.

00:04:29.750 --> 00:04:36.500
V drugem koraku -- še energija, in nato to --

00:04:36.500 --> 00:04:44.500
rečemo lahko, da potisne protein miozin

00:04:44.500 --> 00:04:47.410
oziroma encim miotin, na višje energijsko stanje.

00:04:47.410 --> 00:04:50.940
Predstavljajte si,