0:00:00.000,0:00:00.390 -- 0:00:00.390,0:00:03.370 Želim vam predstaviti, 0:00:03.370,0:00:07.960 kako lahko dva proteina interagirata v povezavi z ATP, 0:00:07.960,0:00:12.210 in kako dejansko nastane mehansko gibanje. 0:00:12.210,0:00:15.320 To se dogaja tudi 0:00:15.320,0:00:17.570 zunaj mišičnih celic, vendar je to 0:00:17.570,0:00:20.025 prvi video o delovanju mišic. 0:00:20.025,0:00:23.310 Kasneje bomo govorili tudi kako živci stimulirajo 0:00:23.310,0:00:24.080 mišice, da delajo. 0:00:24.080,0:00:26.580 Vse bo nadgradnja tega filma. 0:00:26.580,0:00:30.000 Prekopiral sem dve sliki 0:00:30.000,0:00:31.480 proteinov z Wikipedije. 0:00:31.480,0:00:34.470 To je miozin. 0:00:34.470,0:00:37.110 Gre za miozin II, ker imamo povezani dve 0:00:37.110,0:00:39.410 verigi miozina. 0:00:39.410,0:00:42.150 Med seboj sta prepleteni, vidimo lahko, 0:00:42.150,0:00:46.040 da gre za zapleten protein oziroma encim, 0:00:46.040,0:00:46.696 kakorkoli ga že poimenujemo. 0:00:46.696,0:00:48.430 Lahko mu rečemo encim, 0:00:48.430,0:00:53.030 ker pomaga pri cepitvi ATP na ADP in fosfatne skupine. 0:00:53.030,0:00:55.460 Zato mu pravimo ATPaza. 0:00:55.460,0:00:59.150 Je podrazred ATPaznih encimov. 0:00:59.150,0:01:02.530 To je aktin. 0:01:02.530,0:01:06.850 Videli bomo, kako miozin 0:01:06.850,0:01:10.920 izkorišča ATP, da leze po aktinu. 0:01:10.920,0:01:13.830 Lahko si zamislimo, da je aktin vrv in to 0:01:13.830,0:01:15.790 ustvarja mehansko energijo. 0:01:15.790,0:01:16.490 Naj narišem. 0:01:16.490,0:01:19.240 Narisal bom na tem aktinu. 0:01:19.240,0:01:23.280 Tukaj je glava miozina. 0:01:23.280,0:01:25.740 Z miozinsko glavo mislim tole 0:01:25.740,0:01:29.140 je povezana in prepletena, 0:01:29.140,0:01:30.060 ovita okrog. 0:01:30.060,0:01:32.630 To je druga miozinska glava in je ovita v to smer. 0:01:32.630,0:01:33.900 Zdaj se bomo posvetili le eni 0:01:33.900,0:01:35.730 miozinski glavi. 0:01:35.730,0:01:37.050 Naj bo v tem položaju. 0:01:37.050,0:01:39.450 Upam, da mi uspe dobro narisati. 0:01:39.450,0:01:44.370 Začne v položaju, ki izgleda takole, 0:01:44.370,0:01:48.650 to pa je rep, ki se poveže 0:01:48.650,0:01:50.480 z eno drugo strukturo, podrobnosti kasneje, 0:01:50.480,0:01:53.580 to je miozinska glava, 0:01:53.580,0:01:56.490 v začetnem položaju, miruje. 0:01:56.490,0:02:01.990 ATP lahko pride mimo in se veže na miozinsko glavo, 0:02:01.990,0:02:05.940 na ta encim, protein, ATPazni encim. 0:02:05.940,0:02:09.210 Naj narišem ATP. 0:02:09.210,0:02:12.820 ATP se veže semkaj. 0:02:12.820,0:02:14.850 ATP ne bo tako velik, 0:02:14.850,0:02:16.940 glede na protein, tako rišem le, 0:02:16.940,0:02:18.240 da si lažje predstavljate. 0:02:18.240,0:02:24.120 Takoj po vezavi ATP na ustrezno mesto na 0:02:24.120,0:02:28.400 encimu ali proteinu, se encim odmakne od aktina. 0:02:28.400,0:02:31.520 Naj napišem. 0:02:31.520,0:02:44.560 Torej, ATP se veže na miozinsko glavo 0:02:44.560,0:02:58.390 in miozin takoj izpusti aktin. 0:02:58.390,0:02:59.720 To je prvi korak. 0:02:59.720,0:03:03.050 Na začetku se tale drži aktina, 0:03:03.050,0:03:05.570 pride ATP, zato se odmakne. 0:03:05.570,0:03:09.570 Naslednji korak izgleda takole, 0:03:09.570,0:03:10.815 narisati želim 0:03:10.815,0:03:11.990 na istem mestu. 0:03:11.990,0:03:13.300 Po naslednjem koraku, 0:03:13.300,0:03:14.810 stvar izgleda nekako takole. 0:03:14.810,0:03:16.060 Sprostil se bo. 0:03:16.060,0:03:19.910 Sprostil se bo. 0:03:19.910,0:03:25.160 Izgleda nekako takole, ATP bo še vedno pripet. 0:03:25.160,0:03:26.870 Izgleda nekako takole, ATP bo še vedno pripet. 0:03:26.870,0:03:28.970 Vem, da je majhna zmešnjava, 0:03:28.970,0:03:30.450 ker rišem kar čez, ampak ATP 0:03:30.450,0:03:31.610 je še pripet. 0:03:31.610,0:03:35.320 Naslednji korak: ATP hidrolizira, fosfat se odcepi. 0:03:35.320,0:03:36.430 Naslednji korak: ATP hidrolizira, fosfat se odcepi. 0:03:36.430,0:03:39.330 To je ATPazni encim. 0:03:39.330,0:03:40.320 In to počne. 0:03:40.320,0:03:41.570 Naj napišem. 0:03:41.570,0:03:54.250 Naj napišem. 0:03:54.250,0:03:58.670 Ko se to zgodi, se sprosti energija, 0:03:58.670,0:04:03.030 in spravi miozin v višje energijsko stanje. 0:04:03.030,0:04:05.370 Naj narišem drugi korak. 0:04:05.370,0:04:08.310 To se hidrolizira. 0:04:08.310,0:04:09.250 Sprosti energijo. 0:04:09.250,0:04:13.500 Vemo, da je ATP energijska valuta 0:04:13.500,0:04:17.290 v bioloških sistemih. Sprosti energijo. 0:04:17.290,0:04:19.579 Rišem, kot da gre za eksplozijo, 0:04:19.579,0:04:23.010 a predstavljajte si, da spreminja konformacijo -- 0:04:23.010,0:04:26.540 -- nekako potisne ta protein, v stanje, 0:04:26.540,0:04:29.750 ko se lahko začne premikati po miozinu. 0:04:29.750,0:04:36.500 V drugem koraku -- še energija, in nato to -- 0:04:36.500,0:04:44.500 rečemo lahko, da potisne protein miozin 0:04:44.500,0:04:47.410 oziroma encim miotin, na višje energijsko stanje. 0:04:47.410,0:04:50.940 Predstavljajte si,