1
00:00:10,920 --> 00:00:13,200
Pozdravljeni, moje ime je Madison Maxey.

2
00:00:13,260 --> 00:00:15,520
Imam podjetje, imenovano Loomia,

3
00:00:15,520 --> 00:00:20,940
v katerem se osredotočamo na izdelavo pametnih oblačil in 
pametnih tkanin.

4
00:00:21,960 --> 00:00:24,580
Nebo je meja, ko govorimo o tekstilu.

5
00:00:25,160 --> 00:00:28,920
Moje ime je Danielle Applestone, sem direktorica 
podjetja Othermachine Company.

6
00:00:31,540 --> 00:00:34,260
Izdelujemo namizne rezalne stroje.

7
00:00:34,260 --> 00:00:41,320
Rezalini stroj uporablja vrtljiv rezalnik, ki ga premika skozi material, 
da z njim ustvari 3D-predmet.

8
00:00:42,540 --> 00:00:46,580
Pod računalniškim ohišjem delajo vsi računalniki iste 4 osnovne stvari.

9
00:00:46,580 --> 00:00:48,160
Vnesejo podatke,

10
00:00:48,160 --> 00:00:50,740
jih shranijo in obdelajo

11
00:00:50,740 --> 00:00:52,880
in jih nato izpišejo.

12
00:00:53,399 --> 00:00:56,899
Vsako izmed teh stvari naredi drug del računalnika.

13
00:00:57,440 --> 00:01:04,540
Obstajajo vhodne naprave, ki sprejmejo vhodne podatke iz okolice 
in jih pretvorijo v binarne podatke.

14
00:01:04,860 --> 00:01:08,040
Obstaja pomnilnik za shranjevanje teh informacij.

15
00:01:08,120 --> 00:01:12,000
Obstaja osrednja procesna enota oziroma CPU,

16
00:01:12,000 --> 00:01:14,540
v kateri je opravljeno vse računanje.

17
00:01:14,600 --> 00:01:21,180
In končno, obstajajo izhodne naprave, ki sprejmejo podatke 
in jih pretvorijo v fizični izpis.

18
00:01:22,100 --> 00:01:24,100
Prvo povejmo nekaj o vhodnih podatkih.

19
00:01:24,500 --> 00:01:30,460
Računalniki lahko sprejmejo različne vrste vnosov, 
kot so vnos iz računalniške tipkovnice, iz mobilnega zaslona,

20
00:01:30,840 --> 00:01:33,400
iz kamere, mikrofona ali GPS-a.

21
00:01:33,930 --> 00:01:39,379
Tudi iz avtomobilskih senzorjev, termostatov,
dronov in različnih vhodnih naprav.

22
00:01:40,200 --> 00:01:45,619
Zdaj si poglejmo preprost primer, kako vhodni podatki 
potujejo skozi računalnik in postanejo izhodni podatki.

23
00:01:47,100 --> 00:01:53,419
Ko pritisnete tipko na tipkovnici - recimo črko "B", 
tipkovnica pretvori črko v številko.

24
00:01:54,000 --> 00:01:58,430
To številko pošlje v binarni kodi, sestavljeni iz enic in ničel, 
v računalnik.

25
00:02:00,380 --> 00:02:05,460
CPU s to številko izračuna, kako naj izpiše piksel za pikslom, 
da bo izpisana črka "B".

26
00:02:06,000 --> 00:02:11,440
CPU od pomnilnika zahteva navodila po korakih, ki mu povejo, 
kako naj zapiše črko "B".

27
00:02:12,000 --> 00:02:16,729
CPU izvede ta navodila in shrani rezultate 
v obliki pikslov v pomnilnik.

28
00:02:18,500 --> 00:02:22,329
Nazadnje se informacije o tem pikslu pošljejo
v binarni kodi na zaslon.

29
00:02:22,640 --> 00:02:29,520
Zaslon je izhodna naprava, ki pretvori binarne signale 
v majhne luči in barve, ki skupaj tvorijo tisto, kar vidite.

30
00:02:32,140 --> 00:02:36,420
To se zgodi tako hitro, da tega skoraj ne opazimo,

31
00:02:36,420 --> 00:02:42,220
ampak računalnik potrebuje za prikaz vsake črke 
izvesti tisoče navodil,

32
00:02:42,220 --> 00:02:45,000
od trenutka, ko s prstom pritisnete na tipko na tipkovnici.

33
00:02:48,120 --> 00:02:53,260
V tem primeru je bila izhodna naprava zaslon, 
vendar obstaja veliko različnih vrst izhodnih naprav,

34
00:02:53,260 --> 00:02:57,640
ki sprejmejo binarni signal iz računalnika in z njim naredijo 
nekaj v fizičnem svetu.

35
00:02:57,680 --> 00:03:02,980
Na primer, zvočnik bo predvajal zvok, 
3D-tiskalnik pa natisnil predmet.

36
00:03:03,560 --> 00:03:09,420
Izhodne naprave lahko tudi nadzorujejo fizični premik, 
na primer robotske roke, avtomobilskega motorja,

37
00:03:09,420 --> 00:03:12,180
ali rezalno orodje rezalnega stroja, ki ga izdeluje moje podjetje.

38
00:03:13,730 --> 00:03:18,759
Nove vrste vhodnih in izhodnih podatkov omogočajo, 
da računalniki komunicirajo s svetom na povsem nove načine.

39
00:03:19,250 --> 00:03:24,579
K temu je pripomoglo izboljšanje hitrosti in velikosti pomnilnika, 
ter CPU-ja.

40
00:03:24,889 --> 00:03:28,779
Bolj je zapletena naloga, več vhodnih in izhodnih podatkov je potrebnih,

41
00:03:29,299 --> 00:03:32,739
več procesorske moči in pomnilnika, ki ga potrebuje računalnik.

42
00:03:33,949 --> 00:03:40,689
Tipkanje črk na zaslonu je morda preprosto, vendar, da naredimo zapleteno 3D grafiko ali da posnamemo visoko ločljivostni video,

43
00:03:41,000 --> 00:03:46,440
imajo moderni računalniki pogosto več procesorjev 
za obdelavo vseh teh podatkov

44
00:03:46,860 --> 00:03:49,600
in veliko gigabajtov pomnilnika za shranjevanje vseh podatkov.

45
00:03:51,410 --> 00:03:57,040
Ne glede na to, kaj želite storiti z računalnikom, vsaka posamezna akcija izgleda približno tako:

46
00:03:57,710 --> 00:04:00,159
vnos podatkov iz fizičnega sveta,

47
00:04:01,460 --> 00:04:04,700
shranjevanje in obdelava teh podatkov

48
00:04:04,700 --> 00:04:08,260
in izpis nekaterih izhodnih podatkov v fizičnem svetu.

49
00:04:08,500 --> 00:04:15,560
Prevod: Nejc Špeglič