0:00:10.920,0:00:13.200
Pozdravljeni, moje ime je Madison Maxey.

0:00:13.260,0:00:15.520
Imam podjetje, imenovano Loomia,

0:00:15.520,0:00:20.940
v katerem se osredotočamo na izdelavo pametnih oblačil in [br]pametnih tkanin.

0:00:21.960,0:00:24.580
Nebo je meja, ko govorimo o tekstilu.

0:00:25.160,0:00:28.920
Moje ime je Danielle Applestone, sem direktorica [br]podjetja Othermachine Company.

0:00:31.540,0:00:34.260
Izdelujemo namizne rezalne stroje.

0:00:34.260,0:00:41.320
Rezalini stroj uporablja vrtljiv rezalnik, ki ga premika skozi material, [br]da z njim ustvari 3D-predmet.

0:00:42.540,0:00:46.580
Pod računalniškim ohišjem delajo vsi računalniki iste 4 osnovne stvari.

0:00:46.580,0:00:48.160
Vnesejo podatke,

0:00:48.160,0:00:50.740
jih shranijo in obdelajo

0:00:50.740,0:00:52.880
in jih nato izpišejo.

0:00:53.399,0:00:56.899
Vsako izmed teh stvari naredi drug del računalnika.

0:00:57.440,0:01:04.540
Obstajajo vhodne naprave, ki sprejmejo vhodne podatke iz okolice [br]in jih pretvorijo v binarne podatke.

0:01:04.860,0:01:08.040
Obstaja pomnilnik za shranjevanje teh informacij.

0:01:08.120,0:01:12.000
Obstaja osrednja procesna enota oziroma CPU,

0:01:12.000,0:01:14.540
v kateri je opravljeno vse računanje.

0:01:14.600,0:01:21.180
In končno, obstajajo izhodne naprave, ki sprejmejo podatke [br]in jih pretvorijo v fizični izpis.

0:01:22.100,0:01:24.100
Prvo povejmo nekaj o vhodnih podatkih.

0:01:24.500,0:01:30.460
Računalniki lahko sprejmejo različne vrste vnosov, [br]kot so vnos iz računalniške tipkovnice, iz mobilnega zaslona,

0:01:30.840,0:01:33.400
iz kamere, mikrofona ali GPS-a.

0:01:33.930,0:01:39.379
Tudi iz avtomobilskih senzorjev, termostatov,[br]dronov in različnih vhodnih naprav.

0:01:40.200,0:01:45.619
Zdaj si poglejmo preprost primer, kako vhodni podatki [br]potujejo skozi računalnik in postanejo izhodni podatki.

0:01:47.100,0:01:53.419
Ko pritisnete tipko na tipkovnici - recimo črko "B", [br]tipkovnica pretvori črko v številko.

0:01:54.000,0:01:58.430
To številko pošlje v binarni kodi, sestavljeni iz enic in ničel, [br]v računalnik.

0:02:00.380,0:02:05.460
CPU s to številko izračuna, kako naj izpiše piksel za pikslom, [br]da bo izpisana črka "B".

0:02:06.000,0:02:11.440
CPU od pomnilnika zahteva navodila po korakih, ki mu povejo, [br]kako naj zapiše črko "B".

0:02:12.000,0:02:16.729
CPU izvede ta navodila in shrani rezultate [br]v obliki pikslov v pomnilnik.

0:02:18.500,0:02:22.329
Nazadnje se informacije o tem pikslu pošljejo[br]v binarni kodi na zaslon.

0:02:22.640,0:02:29.520
Zaslon je izhodna naprava, ki pretvori binarne signale [br]v majhne luči in barve, ki skupaj tvorijo tisto, kar vidite.

0:02:32.140,0:02:36.420
To se zgodi tako hitro, da tega skoraj ne opazimo,

0:02:36.420,0:02:42.220
ampak računalnik potrebuje za prikaz vsake črke [br]izvesti tisoče navodil,

0:02:42.220,0:02:45.000
od trenutka, ko s prstom pritisnete na tipko na tipkovnici.

0:02:48.120,0:02:53.260
V tem primeru je bila izhodna naprava zaslon, [br]vendar obstaja veliko različnih vrst izhodnih naprav,

0:02:53.260,0:02:57.640
ki sprejmejo binarni signal iz računalnika in z njim naredijo [br]nekaj v fizičnem svetu.

0:02:57.680,0:03:02.980
Na primer, zvočnik bo predvajal zvok, [br]3D-tiskalnik pa natisnil predmet.

0:03:03.560,0:03:09.420
Izhodne naprave lahko tudi nadzorujejo fizični premik, [br]na primer robotske roke, avtomobilskega motorja,

0:03:09.420,0:03:12.180
ali rezalno orodje rezalnega stroja, ki ga izdeluje moje podjetje.

0:03:13.730,0:03:18.759
Nove vrste vhodnih in izhodnih podatkov omogočajo, [br]da računalniki komunicirajo s svetom na povsem nove načine.

0:03:19.250,0:03:24.579
K temu je pripomoglo izboljšanje hitrosti in velikosti pomnilnika, [br]ter CPU-ja.

0:03:24.889,0:03:28.779
Bolj je zapletena naloga, več vhodnih in izhodnih podatkov je potrebnih,

0:03:29.299,0:03:32.739
več procesorske moči in pomnilnika, ki ga potrebuje računalnik.

0:03:33.949,0:03:40.689
Tipkanje črk na zaslonu je morda preprosto, vendar, da naredimo zapleteno 3D grafiko ali da posnamemo visoko ločljivostni video,

0:03:41.000,0:03:46.440
imajo moderni računalniki pogosto več procesorjev [br]za obdelavo vseh teh podatkov

0:03:46.860,0:03:49.600
in veliko gigabajtov pomnilnika za shranjevanje vseh podatkov.

0:03:51.410,0:03:57.040
Ne glede na to, kaj želite storiti z računalnikom, vsaka posamezna akcija izgleda približno tako:

0:03:57.710,0:04:00.159
vnos podatkov iz fizičnega sveta,

0:04:01.460,0:04:04.700
shranjevanje in obdelava teh podatkov

0:04:04.700,0:04:08.260
in izpis nekaterih izhodnih podatkov v fizičnem svetu.

0:04:08.500,0:04:15.560
Prevod: Nejc Špeglič