Pečen ali ocvrt, kuhan ali na žaru, kot čips ali pomfri. Na neki točki v življenju si najbrž pojedel krompir. Okusen je, seveda, a dejstvo je, da je imel krompir v naši zgodovini veliko pomembnejšo vlogo kot samo to, da je osnovno živilo, kot ga poznamo in imamo radi danes. Brez krompirja, naša moderna civilizacija morda sploh ne bi obstajala. Pred 8.000 leti v Južni Ameriki, visoko v Andih, so bili starodavni Perujci prvi, ki so vzgojili krompir. Vsebuje visoke vrednosti proteinov in ogljikovih hidratov, kot tudi esencialne maščobe, vitamine in minerale, zato je bil krompir idealno živilo za veliki Inkovski delavski razred, ko so gradili in kmetovali na terasastih poljih, iskali rudo v Skalnem gorovju in ustvarili prefinjeno civilizacijo velikega Inkovskega Imperija. A glede na to, kako pomemben je bil za Inke, ko so se španski mornarji vrnili iz Andov in prvi prinesli krompir v Evropo, jih ni maral nihče. Evropejci niso hoteli jesti nečesa, kar se jim je zdelo pusto in brezokusno čudaštvo iz nove dežele, ki je bil za povrh veliko preblizu smrtni Volčji češnji iz družine Razhudnikovk. Namesto da bi jih jedli, so jih uporabljali kot dekorativne rastline. Več kot 200 let je minilo, preden se je krompir uveljavil kot glavni prehrambni vir v Evropi, a celo takrat so ga jedli predvsem nižji sloji. A okrog leta 1750, in vsaj delno zahvaljajujoč veliki dostopnosti poceni in hranljivega krompirja, se evropski kmetje zaradi večje brezskrbnosti glede hrane niso več znašli prepuščeni na milost in nemilost rednim lakotam tistega časa zaradi žit, zato je njihova populacija redno rasla. Zato so Britanski, Nizozemski in Nemški imperiji vstali na hrbtih rastoče skupine kmetov, delavcev in vojakov in dvignili Zahod na mesto svetovne prevlade. A vse evropske dežele niso zrasle v imperije. Ko so Irci prevzeli krompir, se je njihova populacija dramatično povečala kot se je tudi njihovo zanašanje na te gomolje kot glavni vir hrane. A potem je udarila katastrofa. Od leta 1845 do 1852 je krompirjeva plesen uničila večino pridelka, kar je vodilo v Irsko krompirjevo lakoto, eno najbolj smrtonosnih lakot v svetovni zgodovini. Več kot milijon Ircev je umrlo od lakote in 2 milijona se jih je izselilo. A to seveda ni pomenilo konec krompirja. Sčasoma si je opomogel in evropska populacija, predvsem delavski razred, se je še naprej povečevala. Po zaslugi vala irskih migrantov je imela Evropa veliko, trajnostno, dobro prehranjeno populacijo, ki je lahko delala v nastajajočih tovarnah, ki so ustvarile naš sodobni svet z industrijsko revolucijo. Tako si je praktično nemogoče predstavljati svet brez krompirja. Bi se industrijska revolucija kdaj zgodila? Bi zavezniki izgubili drugo svetovno vojno brez enostavno rastočega živila, ki je prehranilo vojake? Bi se sploh začela? Ko razmišljaš na tak način, lahko kar nekaj velikih mejnikov v zgodovini vsaj deloma pripišemo preprostemu gomolju iz perujskih vrhov.