Moja resničnost

www.tromsite.com

……….. Me slišiš?

Da,

mislim, da me zdaj slišiš

vendar me ne vidiš.

To je zato, ker imaš ušesa.

Če zapreš oči in sežeš proti zaslonu,

veš, da je tam.

Občutiš ga s kožo.

Če ti je prepovedano se ga dotakniti,

ga lahko vsaj zavohaš

in po vonju vroče plastike boš ugotovil,

da tvoj zaslon mora biti tam.

Na srečo imaš nos.

Kaj pa če ga okusiš?

Torej, vsekakor je bolj zahtevno,

a navsezadnje boš okus plastike občutil,

ker imaš jezik.

Razumeš svet okoli sebe.

Hočem reči, vse kar te obdaja,

razumeš s pomočjo teh petih čutov.

Če imaš ušesa,

lahko slišiš.

Če imaš oči,

lahko vidiš.

S kožo

lahko čutiš (otipaš).

Jezik ti pomaga pri okušanju

in če imaš nos, lahko vonjaš.

Oči, ušesa, nos, jezik in koža so 'orodja'

s katerim si se rodil.

Orodja, ki ti pomagajo razumeti svet okoli sebe.

Toda ... Kako veš vse to?

Zgolj zato, ker si opazil?

In kako smo jih razdelili na pet čutov?

[ ZNANOST ]

Odgovor je ZNANOST!

Ker je svet tako kompleksen,

za odkrivanje in opredeljevanje uporabljamo znanost.

Toda kaj je znanost?

Definicija: "Raziskovanje in proučevanje narave z opazovanjem in sklepanjem."

ali "vsota vsega znanja pridobljenega z raziskovanjem."

V bistvu je to vsota testov, številk in črk,

ki skupaj lahko pojav opredelijo.

Toda kako?

Večina ljudi prepozna znake kot vrednosti

in najbolj poznane skupine so črke in številke.

To so izumi, ki nam pomagajo razumeti naše okolje.

Da bi bolje razumeli kako je prišlo

do nastanka teh znakov,

si poglejmo kratko zgodovino matematike:

[Pripovedovalec] Človeška bitja so, od naših najzgodnejših začetkov,

iskala rešitve osnovnih problemov.

[Razvoj štev. sistema] Gradnja domov, merjenje prostora,

sledenje letnim časom in štetje predmetov.

Pred več kot 30.000 leti,

so zgodnji paleolitski ljudje sledili letnim časom

in spremembam vremena zaradi setve.

Da bi si predstavljali tok časa,

so na jamske stene klesali števne oznake

ali rezljali označbe na kosti, les ali kamen.

Vsaka označba je veljala za eno enoto.

Toda ta sistem je bil neroden,

ker je bilo težko predstaviti večja števila.

Zato so bili sčasoma ustvarjeni simboli,

ki so predstavljali skupine predmetov.

Najdeni so bili sumerski glineni kamni,

ki datirajo v četrto tisočletje pnš.

Mali glineni stolpič so uporabili kot 1,

glineno kroglo so uporabljali za število 10

in velik stožec je predstavljal 60.

Pisni viri iz približno 3300 pnš. prikazujejo,

da so Babilonci s trstiko zapisovali zneske na glinene plošče.

Uporabili so obliko žeblja za enice

in dodali zraven še ležeči V za številko 10,

da bi dobili še druga števila, kombinirali ta dva simbola.

Na primer,

Babilonci so pisali število 19 kot ...

Stari Egipčani so kot simbole uporabljali

predmete iz njihovega vsakodnevnega življenja.

Palica je veljala za 1, živinska vez je bila 10,

zvita vrv je bila 100,

lotosov cvet je predstavljal tisoč in tako naprej.

Številka 19 je bila živinska vez in 9 palic.

Zgodnji Rimljani so ustvarili številski sistem, ki ga vidimo še danes.

Skupaj z ostalimi simboli

so uporabili "X" za 10 in "I" za 1

Do srednjega veka

so Rimljani dajali "I" na desno od "X"

za 11 in na levo za 9.

Torej so zapisali 19 kot XIX.

Vsi ti ustvarjalni številski sistemi

predstavljajo skupine predmetov kot tudi posamezne predmete.

Nekateri izmed najstarejših človeških števnih sistemov

se zanašajo na prste rok in nog.

Tako so temeljili na enicah, peticah, deseticah in dvajseticah.

Zulu beseda za 6 pomeni

"vzeti palec desne roke"

kar pomeni, da so bili vsi ostali prsti na levi roki že prešteti

in da je bil potreben še palec druge roke.

Ostali sistemi so se razvili iz trgovanja.

Jorube v Nigeriji,

so kot valuto uporabljali školjke

in razvili neverjetno kompleksen številski sistem.

Ta je temeljila na dvajseticah

ter na operacijah množenja,

odštevanja in dodajanja.

Na primer:

število 45 so si zamišljali kot 3x20 minus 10 minus 5.

Vozli vezani v vrvi in niti so bili uporabljeni

za beleženje zneskov pri mnogih kulturah,

recimo pri Perzijcih.

Inki so uporabljali bolj prefinjeno verzijo

imenovano "quipu".

Debelo vrv v vodoravni legi

iz katere je visela zavozlana vrvica.

Vrsta vozla, ki so jo Inki uporabljali, je,

skupaj z dolžino in barvo vrvi

predstavljala enice, desetice in stotice.

V današnjem svetu skoraj vse industrijske kulture

uporabljajo številčenje od 0 do 9.

Vendar so te simbole izumili šele

po 3. stoletju pnš. v Indiji

in preteklo je še dodatnih 800 let,

da se je pojavila ideja o številu 0.

Ta velika ideja

je dramatično spremenila podobo matematike.

[Razvoj ulomkov] Ljudje smo si vedno delili drug z drugim

ko so si zgodnje kulture delile hrano in vodo

ali ko so hoteli deliti svojo zemljo

na pošten in enakopraven način

so se postopoma pojavili ulomki

kot simboli v situacijah, ko je bilo potrebno pošteno deliti.

Stari egipčani so uporabljali enotske ulomke.

Ulomki s števcem 1

kot na primer 1/2, 1/3 ali 1/5

in so dodajali in razpolavljali te ulomke.

Če so želeli deliti tri štruce kruha enakomerno

med petimi družinskimi člani

so najprej razdelili prvo in drugo štruco

na tretjine

nato so razdelili tretjo štruco na petine

končno so vzeli preostalo tretjino

druge štruce in to delili na pet delov.

tako so zapisali: 1/3, 1/5, 1/15.

danes bi tako deljenje napisali

z ulomkom 3/5.

3/5 štruce za vsako osebo

ali tri štruce deljeno s petimi osebami.

Sumerci in zgodnji babilonci

so izumili številski sistem ulomkov,

ki temeljijo na številu 60, ki ga uporabljamo še danes, 4000 let kasneje.

Naši dnevi se delijo na 60-minutne ure,

60-sekundne minute

in naši krogi vključujejo 360°.

Kitajske kulture so uporabljale abakus s sistemom,

ki je temeljil na številu 10, čeprav ni imel ničle.

Zgodnja oblika decimalnih ulomkov

je prišla iz abakusa.

Na primer:

3/5 bi bilo šest od desetih na abakusu

Kitajci so števec ljubeče poimenovali 'sin'

in imenovalec 'mati'.

Vse do 12. stoletja

niso bili izumljeni

ulomki z ulomkovo črto,

ki jih uporabljamo danes.

Tudi takrat se ti ulomki niso veliko uporabljali

vse do renesanse, pred komaj 500 leti.

Skozi zgodovino so vse kulture po svetu

ustvarile domiselne načine za računanje.

Da bi izračunali, na primer... 12×15,

so nekdanji ruski kmetje

uporabljali sistem podvajanja in prepolavljanja.

Ko je bil ulomek rezultat polovice lihega števila,

so zaokrožili navzdol

in nato dodajali faktorje

povezane z lihimi večkratniki.

Stari egipčani so se zanašali na postopek podvojevanja

dokler niso proizvedli dovolj skupin...

Nato so dodali te skupine, da bi prišli do odgovora.

V srednjeveški Evropi in Aziji

je bil abakus ročni kalkulator svojega časa.

Toda le malokdo ga je znal uporabljati,

običajno bogati trgovci in posojevalci denarja.

S preprostim premikanjem kroglic, ki je vsaka imela svoje vrednostno mesto,

je bil abakus zelo učinkovit način za računanje.

Kasneje je veliki arabski matematik al-Khwārizmī

v severno Ameriko in Evropo

predstavil hindujske arabske številke od 0 do 9

in ustvaril nove načine za računanje.

Te algoritme se je lahko pisalo na papir.

Skozi stoletja je učenje algoritmov

postalo znak izobrazbe,

ker so študente poučevali zanesljivo in učinkovito preračunavati

dolge kolone podpisanih večmestnih števil

s seštevanjem in odštevanjem

ter deljenjem.

Tako so zdaj lahko vodili evidenco o teh postopkih

in preverjali rezultate.

Danes delamo zahtevne izračune

z ročnim kalkulatorjem.

To pomeni, da študentje potrebujejo sposobnost

preverjanja smiselnosti odgovora

in da morajo zato imeti bogat repertoar

mentalnih matematičnih strategij.

Večino lažjih izračunov, kot naprimer 12 ×15,

je mogoče z uporabo različnih strategij rešiti 'na pamet'.

Ko potujemo skozi bogato

in živahno zgodovino matematike

lahko vidimo, kako so ideje in stvaritve

zrasle iz človekove potrebe

po reševanju vsakdanjih problemov.

Skozi čas, so nam matematična raziskovanja

moških in žensk po celem svetu

omogočila pogled skozi zanimive leče,

ki nam pomagajo, da matematično vidimo

in razumemo naš svet.

Znanost je zbirka dejstev

pridobljenih z opredeljevanjem tega kar opazujemo

in izvajanjem testov z namenom odkrivanja.

Matematika, kemija in fizika predstavljajo določene (fiksne) jezike,

ki niso predmet subjektivne razlage.

Jeziki, ki se jih uporablja za opisovanje tega, kar opazujemo

in preverjanje teh opažanj z namenom, da bi jih dokazali.

Pomislite na DNA,

celice, galaksije,

sadje,

prenosne računalnike,

klimatske naprave...

Pomislite na avtomobile,

hrano,

hiše,

živali,

rastline...

Pomislite na atome,

dele telesa,

podnebje,

ali na oblačila, ki jih nosite....

In ugotovite, da je vse opredeljeno,

ali ustvarjeno,

preko znanosti.

Da bi razumeli celotni pojem znanosti,

morate vedeti, kaj je znanstvena teorija:

"Znanstveno teorijo

sestavlja zbirka pojmov,

vključno z abstrakcijami opazovanih pojavov,

izraženih z merljivimi lastnostmi,

skupaj s pravili (t. i. znanstveni zakoni),

ki izražajo povezave

znotraj opazovanj teh pojmov."

Znanstvena teorija je razvita tako, da ustreza

razpoložljivim izkustvenim podatkom o takšnih opažanjih

in je izpostavljena kot načelo ali osnova načel

za pojasnjevanje razreda pojavov.

Znanstvena teorija je popolnoma drugačna

od katerekoli druge teorije,

je najbolj verjetna različica,

ki izvira iz nedavnih odkritij.

[Michael Shermer: Skeptic Magazine] Znanost je najboljše do sedaj ustvarjeno orodje ♪

za razumevanje delovanja sveta. ♪

[Jacob Bronowski: Matematik, biolog, poet] Znanost je zelo hamana oblika znanja. ♪

Vedno smo na pragu znanega. ♪

[Carl Sagan: Astronom, astrofizik] Znanost je skupen podvig, ♪

ki povezuje nove generacije. ♪

Spominjamo se tistih, ki so nam pripravili pot, ♪

ker gledamo tudi z njihovimi očmi. ♪

[Niel DeGrasse Tyson: Astrofizik] Če ste znanstveno pismeni, ♪

se vam svet zdi popolnoma drugačen ♪

in to zavedanje vas krepi in navdihuje. ♪

V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

[Richard Dawkins: Biolog, etolog] Znanost je poezija resničnosti. ♪

Lahko se gremo znanost, ♪

in z njo izboljšamo naša življenja. ♪

V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

Znanost je poezija resničnosti. ♪

[Jill Tarter:] Zgodba o ljudeh je zgodba o idejah, ♪

ki svetijo v najtemnejše kotičke. ♪

[Lawrence Krauss: Teoretski fizik] Znanstveniki ljubijo skrivnosti. Ljubijo neznano. ♪

[Richard Feynman: Kvantni fiziki] Ni jih strah, če česa ne vedo. ♪

Mislim, da je to veliko bolj zanimivo. ♪

[Brian Greene: Teoretski fizik] Obstaja širša vesoljna resničnost, ♪

katere del smo vsi. ♪

[Stephen Hawking: Teoretski fizik] Dlje se podajamo v vesolje, ♪

bolj izjemna so naša odkritja. ♪

[Carolyn Porco: Planetarni znanstvenik] Iskanje resnice kot take je zgodba, ♪

ki je polna spoznanj. ♪

V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

Znanost je poezija resničnosti. ♪

Lahko se gremo znanost, ♪

in z njo izboljšamo naša življenja. ♪

V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

Znanost je poezija resničnosti. ♪

Zgodba o ljudeh je zgodba o idejah, ♪

ki svetijo v najtemnejše kotičke. ♪

Iz naše osamljene točke v vesolju, ♪

smo bili sposobni, z močjo naših misli, ♪

pokukati nazaj v kratek trenutek ♪

po nastanku vesolja. ♪

[PZ Myers: Biolog & bloger, Univerza v Minessoti] Mislim, da znanost spremeni ♪

način delovanja tvojega uma. ♪

Da o stvareh razmišljaš globlje. ♪

Znanost je zamenjava osebnih predsodkov ♪

z javno potrjenimi dokazi. ♪

V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

Znanost je poezija resničnosti. ♪

Lahko se gremo znanost, ♪

in z njo izboljšamo naša življenja. ♪

[Znanost je odlično orodje za razumevanje sveta,

ki nas obkroža.]

[Pomislite na znanost kot na povečevalno steklo,

skozi katero si lahko ogledate

resničnost okoli vas.]