Prav zdajle, nekje tam zunaj,

učitelj svojemu razredu predava
um-spreminjajočo lekcijo,

S tem želim zaposliti vaše možgane.

Chris Anderson: Poskušal sem doumeti,
kako ogromna je Zemlja.

Logan Smalley: A ta lekcija doseže
zgolj učence v tisti sobi.

Kaj bi se zgodilo, če bi jo ujeli?

To je zobnik.

LS: Kaj če bi profesionalni animatorji
in umetniki upodabljanja

lahko to lekcijo oživili?

CA: Je običajen objekt,
v katerega gre dobesedno milijon Zemelj.

Ima kup zarez in kup zobov.

To je bila Fizeaujeva rešitev...

LS: Ko se lekcija usede,
se podžge radovednost.

CA: Zdi se neverjetno veliko.

AS: Zgodi se nekaj zanimivega.

CA: V "velikem načrtu"
je zgolj zbodljaj bucike.

AS: Vrata se zaprejo pred žarkom svetlobe,
ki se vrača k njegovemu očesu.

LS: Potem je tista skupina učencev
za eno misel bližja

temu, kar si vsak učitelj želi,
da bi njegovi učenci postali:

vseživljenjski učenci.

AS: Glede na razdaljo
med dvema postajama...

CA: Iskanje znanja in razumevanja
nikoli ne postane dolgočasno.

AS: Hitrost svetlobe izračuna v mejah
dveh odstotkov njene dejanske vrednosti.

CA: Več kot veš,
bolj čudovit se zdi svet.

To je osrednje poslanstvo TED-Ed-a:

ujeti in ojačati

glasove odličnih učiteljev z vsega sveta.

To naredi v letu 1849.

CA: Nore možnosti,
neodgovorjena vprašanja so tisto,

kar nas vleče naprej.

Zato ostanite radovedni.

[TED-Ed: Lekcije vredne deljenja]