1
00:00:00,000 --> 00:00:00,390
--

2
00:00:00,390 --> 00:00:03,370
Želim vam predstaviti,

3
00:00:03,370 --> 00:00:07,960
kako lahko dva proteina interagirata v povezavi z ATP,

4
00:00:07,960 --> 00:00:12,210
in kako dejansko nastane mehansko gibanje.

5
00:00:12,210 --> 00:00:15,320
To se dogaja tudi

6
00:00:15,320 --> 00:00:17,570
zunaj mišičnih celic, vendar je to

7
00:00:17,570 --> 00:00:20,025
prvi video o delovanju mišic.

8
00:00:20,025 --> 00:00:23,310
Kasneje bomo govorili tudi kako živci stimulirajo

9
00:00:23,310 --> 00:00:24,080
mišice, da delajo.

10
00:00:24,080 --> 00:00:26,580
Vse bo nadgradnja tega filma.

11
00:00:26,580 --> 00:00:30,000
Prekopiral sem dve sliki

12
00:00:30,000 --> 00:00:31,480
proteinov z Wikipedije.

13
00:00:31,480 --> 00:00:34,470
To je miozin.

14
00:00:34,470 --> 00:00:37,110
Gre za miozin II, ker imamo povezani dve

15
00:00:37,110 --> 00:00:39,410
verigi miozina.

16
00:00:39,410 --> 00:00:42,150
Med seboj sta prepleteni, vidimo lahko,

17
00:00:42,150 --> 00:00:46,040
da gre za zapleten protein oziroma encim,

18
00:00:46,040 --> 00:00:46,696
kakorkoli ga že poimenujemo.

19
00:00:46,696 --> 00:00:48,430
Lahko mu rečemo encim,

20
00:00:48,430 --> 00:00:53,030
ker pomaga pri cepitvi ATP na ADP in fosfatne skupine.

21
00:00:53,030 --> 00:00:55,460
Zato mu pravimo ATPaza.

22
00:00:55,460 --> 00:00:59,150
Je podrazred ATPaznih encimov.

23
00:00:59,150 --> 00:01:02,530
To je aktin.

24
00:01:02,530 --> 00:01:06,850
Videli bomo, kako miozin

25
00:01:06,850 --> 00:01:10,920
izkorišča ATP, da leze po aktinu.

26
00:01:10,920 --> 00:01:13,830
Lahko si zamislimo, da je aktin vrv in to

27
00:01:13,830 --> 00:01:15,790
ustvarja mehansko energijo.

28
00:01:15,790 --> 00:01:16,490
Naj narišem.

29
00:01:16,490 --> 00:01:19,240
Narisal bom na tem aktinu.

30
00:01:19,240 --> 00:01:23,280
Tukaj je glava miozina.

31
00:01:23,280 --> 00:01:25,740
Z miozinsko glavo mislim tole

32
00:01:25,740 --> 00:01:29,140
je povezana in prepletena,

33
00:01:29,140 --> 00:01:30,060
ovita okrog.

34
00:01:30,060 --> 00:01:32,630
To je druga miozinska glava in je ovita v to smer.

35
00:01:32,630 --> 00:01:33,900
Zdaj se bomo posvetili le eni

36
00:01:33,900 --> 00:01:35,730
miozinski glavi.

37
00:01:35,730 --> 00:01:37,050
Naj bo v tem položaju.

38
00:01:37,050 --> 00:01:39,450
Upam, da mi uspe dobro narisati.

39
00:01:39,450 --> 00:01:44,370
Začne v položaju, ki izgleda takole,

40
00:01:44,370 --> 00:01:48,650
to pa je rep, ki se poveže

41
00:01:48,650 --> 00:01:50,480
z eno drugo strukturo, podrobnosti kasneje,

42
00:01:50,480 --> 00:01:53,580
to je miozinska glava,

43
00:01:53,580 --> 00:01:56,490
v začetnem položaju, miruje.

44
00:01:56,490 --> 00:02:01,990
ATP lahko pride mimo in se veže na miozinsko glavo,

45
00:02:01,990 --> 00:02:05,940
na ta encim, protein, ATPazni encim.

46
00:02:05,940 --> 00:02:09,210
Naj narišem ATP.

47
00:02:09,210 --> 00:02:12,820
ATP se veže semkaj.

48
00:02:12,820 --> 00:02:14,850
ATP ne bo tako velik,

49
00:02:14,850 --> 00:02:16,940
glede na protein, tako rišem le,

50
00:02:16,940 --> 00:02:18,240
da si lažje predstavljate.

51
00:02:18,240 --> 00:02:24,120
Takoj po vezavi ATP na ustrezno mesto na

52
00:02:24,120 --> 00:02:28,400
encimu ali proteinu, se encim odmakne od aktina.

53
00:02:28,400 --> 00:02:31,520
Naj napišem.

54
00:02:31,520 --> 00:02:44,560
Torej, ATP se veže na miozinsko glavo

55
00:02:44,560 --> 00:02:58,390
in miozin takoj izpusti aktin.

56
00:02:58,390 --> 00:02:59,720
To je prvi korak.

57
00:02:59,720 --> 00:03:03,050
Na začetku se tale drži aktina,

58
00:03:03,050 --> 00:03:05,570
pride ATP, zato se odmakne.

59
00:03:05,570 --> 00:03:09,570
Naslednji korak izgleda takole,

60
00:03:09,570 --> 00:03:10,815
narisati želim

61
00:03:10,815 --> 00:03:11,990
na istem mestu.

62
00:03:11,990 --> 00:03:13,300
Po naslednjem koraku,

63
00:03:13,300 --> 00:03:14,810
stvar izgleda nekako takole.

64
00:03:14,810 --> 00:03:16,060
Sprostil se bo.

65
00:03:16,060 --> 00:03:19,910
Sprostil se bo.

66
00:03:19,910 --> 00:03:25,160
Izgleda nekako takole, ATP bo še vedno pripet.

67
00:03:25,160 --> 00:03:26,870
Izgleda nekako takole, ATP bo še vedno pripet.

68
00:03:26,870 --> 00:03:28,970
Vem, da je majhna zmešnjava,

69
00:03:28,970 --> 00:03:30,450
ker rišem kar čez, ampak ATP

70
00:03:30,450 --> 00:03:31,610
je še pripet.

71
00:03:31,610 --> 00:03:35,320
Naslednji korak: ATP hidrolizira, fosfat se odcepi.

72
00:03:35,320 --> 00:03:36,430
Naslednji korak: ATP hidrolizira, fosfat se odcepi.

73
00:03:36,430 --> 00:03:39,330
To je ATPazni encim.

74
00:03:39,330 --> 00:03:40,320
In to počne.

75
00:03:40,320 --> 00:03:41,570
Naj napišem.

76
00:03:41,570 --> 00:03:54,250
Naj napišem.

77
00:03:54,250 --> 00:03:58,670
Ko se to zgodi, se sprosti energija,

78
00:03:58,670 --> 00:04:03,030
in spravi miozin v višje energijsko stanje.

79
00:04:03,030 --> 00:04:05,370
Naj narišem drugi korak.

80
00:04:05,370 --> 00:04:08,310
To se hidrolizira.

81
00:04:08,310 --> 00:04:09,250
Sprosti energijo.

82
00:04:09,250 --> 00:04:13,500
Vemo, da je ATP energijska valuta

83
00:04:13,500 --> 00:04:17,290
v bioloških sistemih. Sprosti energijo.

84
00:04:17,290 --> 00:04:19,579
Rišem, kot da gre za eksplozijo,

85
00:04:19,579 --> 00:04:23,010
a predstavljajte si, da spreminja konformacijo --

86
00:04:23,010 --> 00:04:26,540
-- nekako potisne ta protein, v stanje,

87
00:04:26,540 --> 00:04:29,750
ko se lahko začne premikati po miozinu.

88
00:04:29,750 --> 00:04:36,500
V drugem koraku -- še energija, in nato to --

89
00:04:36,500 --> 00:04:44,500
rečemo lahko, da potisne protein miozin

90
00:04:44,500 --> 00:04:47,410
oziroma encim miotin, na višje energijsko stanje.

91
00:04:47,410 --> 00:04:50,940
Predstavljajte si,