0:00:23.400,0:00:29.600
JUTRI NE BO NIKOLI

0:00:47.100,0:00:51.200
To je Zemlja, kakrna je bila[br]pred 90 milijoni let.

0:00:51.200,0:00:54.100
Geologi temu obdobju[br]pravijo 'pozna kreda'.

0:00:55.000,0:00:57.800
To je bil čas izjemnega[br]globalnega segrevanja,

0:00:57.800,0:01:00.800
ko so planetu[br]e vladali dinozavri.

0:01:00.900,0:01:07.000
Zagotovili so si mesto[br]na vrhu prehranjevalne lestvice,

0:01:07.000,0:01:10.500
ne glede na spremembe,[br]ki so se dogajale okoli njih.

0:01:10.500,0:01:15.400
Celine so se razmikale in[br]odpirale razpoke v zemeljski skorji.

0:01:15.400,0:01:19.900
Poplavilo jih je in nastala so morja.

0:01:19.900,0:01:24.500
V ekstremni toploti so se[br]razmahnile alge in zastrupile vodo.

0:01:25.300,0:01:29.400
Odmrle so in padle[br]na dno razpok.

0:01:31.700,0:01:34.300
Reke so odnaale sedimente v morja.

0:01:34.300,0:01:38.100
Ti so sčasoma zakopali[br]organske ostanke alg.

0:01:38.100,0:01:40.800
Ker je naračal pritisk,[br]je naračala tudi toplota,

0:01:40.800,0:01:43.900
dokler ni kemijska reakcija[br]pretvorila organske snovi

0:01:43.900,0:01:49.500
v fosilna goriva iz ogljikovodikov:[br]nafto in zemeljski plin.

0:01:49.500,0:01:51.900
Podoben proces se je[br]odvil na kopnem,

0:01:51.900,0:01:54.300
zaradi česar je nastal premog.

0:01:54.600,0:01:57.400
Narava je rabila[br]priblino 5 milijonov let,

0:01:57.400,0:02:02.000
da je naredila fosilna goriva,[br]ki jih porabimo v enem letu.

0:02:02.100,0:02:06.900
Sodobni način ivljenja je odvisen[br]od te fosilizirane sončne svetlobe,

0:02:06.900,0:02:11.700
čeprav jo ima presenetljivo[br]veliko ljudi za samoumevno.

0:02:12.700,0:02:18.400
Od estdesetih let so geologi odkrili[br]več kot 2 bilijona sodčkov nafte.

0:02:18.400,0:02:24.000
Od takrat jih je svet porabil[br]priblino polovico.

0:02:25.700,0:02:29.300
Preden lahko črpate nafto,[br]jo morate najti.

0:02:29.300,0:02:33.400
Najprej jo je bilo lahko najti[br]in poceni pridobivati.

0:02:33.400,0:02:38.500
Prvo veliko ameriko naftno polje,[br]Spindletop, je bilo odkrito leta 1900.

0:02:38.500,0:02:41.000
Sledila so tevilna druga.

0:02:41.000,0:02:43.200
Geologi so prečesali ZDA.

0:02:43.200,0:02:47.500
Nali so ogromne zaloge nafte,[br]zemeljskega plina in premoga.

0:02:47.800,0:02:51.100
ZDA so črpale več nafte[br]kot katerakoli drava,

0:02:51.100,0:02:55.300
zaradi česar so lahko postale[br]industrijska velesila.

0:02:55.500,0:02:58.000
Ko naftni vrelec začne proizvajati nafto,

0:02:58.000,0:03:01.500
je samo vpraanje časa,[br]kdaj začne proizvodnja upadati.

0:03:02.000,0:03:05.000
Posamezni vrelci imajo[br]različne hitrosti proizvodnje.

0:03:05.000,0:03:10.500
Povprečje proizvodnje več vrelcev[br]je videti kot normalna krivulja.

0:03:10.500,0:03:14.200
Tipično traja 40 let[br]od vrhunca odkritij,

0:03:14.200,0:03:17.000
da drava dosee[br]vrhunec proizvodnje.

0:03:17.000,0:03:20.700
Po tem proizvodnja[br]nenehno upada.

0:03:21.000,0:03:25.600
V petdesetih je geofizik iz drube Shell,[br]M. King Hubbert, predvidel,

0:03:25.600,0:03:29.000
da bo amerika proizvodnja nafte[br]dosegla vrh v sedemdesetih.

0:03:29.081,0:03:32.978
To je 40 let po vrhuncu odkritij v ZDA.

0:03:33.005,0:03:34.900
Le redki so mu verjeli.

0:03:34.904,0:03:39.006
Vendar je leta 1970 amerika[br]proizvodnja nafte dosegla vrhunec

0:03:39.006,0:03:41.606
in potem začela trajno padati.

0:03:41.705,0:03:44.550
Hubbert je dobil zadočenje.

0:03:45.219,0:03:49.980
Odtlej so ZDA čedalje bolj[br]odvisne od uvoza nafte.

0:03:50.205,0:03:53.008
Postale so občutljive na motnje v dobavi.

0:03:53.038,0:03:56.009
Ta odvisnost je prispevala[br]h gospodarskim problemom

0:03:56.009,0:04:00.459
zaradi naftnih okov[br]v letih 1973 in 1979.

0:04:01.090,0:04:06.008
Leta 1930 je bilo največ odkritij[br]nahajalič nafte v zgodovini ZDA.

0:04:06.019,0:04:11.095
Kljub napredni tehnologiji[br]se odkrivanje naftnih polj v ZDA

0:04:11.095,0:04:12.972
neusmiljeno zmanjuje e naprej.

0:04:14.107,0:04:21.390
Noveja najdiča, npr. ANWAR, bi lahko[br]dajala nafto za največ 17 mesecev.

0:04:21.805,0:04:24.821
Celo novo polje 'Jack 2'[br]v Mehikem zalivu

0:04:24.821,0:04:28.009
bi zadostovalo le za nekaj mesecev[br]domačega povpraevanja.

0:04:28.702,0:04:31.076
Čeprav sta to veliki polji,[br]se nobeno niti priblia ne temu,

0:04:31.076,0:04:34.300
da bi zadovoljilo[br]energetske potrebe ZDA.

0:04:35.603,0:04:38.410
Kopičijo se dokazi,[br]da je svetovna proizvodnja nafte

0:04:38.410,0:04:41.477
e na svojem vrhu,[br]ali pa se mu pribliuje.

0:04:41.509,0:04:46.132
Globalno je hitrost odkrivanja novih[br]naftnih polj dosegla vrhunec v estdesetih.

0:04:46.189,0:04:49.281
Več kot 40 let kasneje je videti[br]kot da ni mogoče zaustaviti

0:04:49.281,0:04:52.550
čedalje manjega odkrivanja[br]novih naftnih polj.

0:04:53.401,0:04:56.550
54 od 65 drav,[br]ki so večje proizvajalke nafte,

0:04:56.550,0:04:58.998
je e doseglo vrh proizvodnje.

0:05:01.005,0:05:04.055
Pričakujemo, da jim bodo[br]kmalu sledile mnoge druge.

0:05:06.009,0:05:08.380
Svet bi moral vsake tri leta[br]proizvodnji dodati

0:05:08.380,0:05:11.590
ekvivalent nove Saudove Arabije,[br]da bi nadoknadil

0:05:11.594,0:05:15.202
zmanjanje proizvodnje[br]na obstoječih naftnih poljih.

0:05:15.289,0:05:16.965
V estdesetih letih 20. stoletja

0:05:16.965,0:05:20.731
so nali est sodčkov nafte[br]na vsakega porabljenega.

0:05:20.810,0:05:22.010
tiri desetletja kasneje

0:05:22.022,0:05:27.622
svet porabi od tri do est sodčkov[br]na vsakega najdenega.

0:05:29.002,0:05:31.519
Ko bo doseen vrh svetovne proizvodnje,

0:05:31.530,0:05:33.880
bo povpraevanje po nafti preseglo ponudbo

0:05:33.888,0:05:36.327
in cena bencina bo močno nihala.

0:05:36.327,0:05:38.035
Vpliv tega bo močno presegal

0:05:38.127,0:05:40.835
zgolj stroek polnjenja[br]avtomobilskega rezervoarja.

0:05:41.380,0:05:44.202
Moderna mesta so odvisna[br]od fosilnih goriv.

0:05:44.219,0:05:47.734
Celo ceste so narejene iz asfalta,[br]ki je proizvod iz nafte.

0:05:47.794,0:05:50.074
Prav tako tudi strehe mnogih domovanj.

0:05:51.009,0:05:53.306
Velika področja bi bila[br]neprimerna za bivanje

0:05:53.313,0:05:57.016
brez gretja pozimi ali hlajenja poleti.

0:05:58.009,0:06:00.993
irjenje predmestij spodbuja ljudi,[br]da se vozijo več kilometrov

0:06:00.993,0:06:03.493
na delo, v olo ali do trgovin.

0:06:03.803,0:06:07.245
Večja mesta so razdeljena tako,[br]da so industrijske in komercialne cone

0:06:07.245,0:06:10.760
daleč od stanovanjskih področij,[br]in silijo ljudi, da se vozijo.

0:06:10.806,0:06:14.486
Predmestja in mnoge občine[br]so projektirane ob predpostavki,

0:06:14.486,0:06:16.850
da je na voljo obilo[br]nafte in energije.

0:06:19.050,0:06:23.122
Kemikalije, izdelane iz fosilnih goriv,[br]tako imenovane petrokemikalije,

0:06:23.324,0:06:26.924
so bistvene za proizvodnjo[br]netetih proizvodov.

0:06:28.004,0:06:32.011
Sodobno kmetijstvo je močno[br]odvisno od fosilnih goriv,

0:06:32.044,0:06:38.422
prav tako bolnice, letalstvo,[br]vodovodni sistemi in vojska,

0:06:38.422,0:06:43.693
ki v ZDA sama porabi okrog[br]140 milijonov sodčkov nafte letno.

0:06:43.700,0:06:48.100
Fosilna goriva so bistvena tudi[br]pri proizvodnji plastike in polimerov.

0:06:48.105,0:06:53.282
Ti so ključni materiali v računalnikih,[br]zabavni elektroniki in oblačilih.

0:06:53.902,0:06:57.089
Globalno gospodarstvo je trenutno[br]odvisno od nenehne rasti,

0:06:57.094,0:07:01.002
ki zahteva vse večjo ponudbo[br]cenene energije.

0:07:01.130,0:07:04.308
Tako smo odvisni od nafte[br]in drugih fosilnih goriv,

0:07:04.310,0:07:07.010
da utegne celo[br]majhna motnja v dobavah

0:07:07.015,0:07:11.440
daljnoseno vplivati[br]na vse vidike naega ivljenja.

0:07:16.207,0:07:21.300
ENERGIJA

0:07:22.089,0:07:25.502
Energija pomeni[br]sposobnost opravljati delo.

0:07:25.502,0:07:28.600
Povprečni Američan ima dandananji[br]na razpolago energijo,

0:07:28.602,0:07:33.900
ki ustreza temu, da bi za njega[br]noč in dan delalo 150 sunjev.

0:07:34.000,0:07:38.709
Materiali, ki skladičijo to energijo za delo,[br]se imenujejo goriva.

0:07:38.709,0:07:42.000
Nekatera goriva vsebujejo[br]več energije kot druga.

0:07:42.000,0:07:44.704
Temu rečemo energetska gostota.

0:07:44.704,0:07:48.400
Nafta je najbolj kritična med temi gorivi.

0:07:48.400,0:07:51.010
Svet je porabi 30 milijard sodčkov na leto,

0:07:51.052,0:07:54.000
kar je enako tirim kubičnim kilometrom.

0:07:54.090,0:07:56.005
To vsebuje toliko energije,

0:07:56.040,0:08:02.086
kot bi jo 52 jedrskih elektrarn[br]proizvedlo v 50 letih obratovanja.

0:08:02.700,0:08:07.000
Čeprav ZDA z nafto proizvedejo[br]le 1,6% elektrike,

0:08:07.057,0:08:10.457
ta poganja 96% vsega transporta.

0:08:11.503,0:08:16.007
Leta 2008 so ZDA[br]uvozile dve tretjini svoje nafte.

0:08:16.039,0:08:17.785
Večina je bila iz Kanade,

0:08:17.789,0:08:19.500
Mehike,

0:08:19.560,0:08:21.429
Saudove Arabije,

0:08:21.429,0:08:22.973
Venezuele,

0:08:22.973,0:08:26.000
Nigerije, Iraka in Angole.

0:08:27.005,0:08:29.435
Nafta je edinstvena[br]zaradi mnogih lastnosti.

0:08:29.436,0:08:32.125
Je energetsko gosta.

0:08:32.202,0:08:34.389
En sodček vsebuje[br]energetski ekvivalent

0:08:34.390,0:08:37.024
skoraj treh let[br]človekega dela.

0:08:38.050,0:08:41.560
Tekoča je pri sobni temperaturi,[br]lahka za transportiranje,

0:08:41.584,0:08:44.405
in uporabna v majhnih strojih.

0:08:45.007,0:08:48.532
Da pridobite energijo,[br]morate energijo tudi uporabiti.

0:08:48.600,0:08:53.420
Trik je v tem, da porabite manje količine,[br]da najdete in izvlečete večje količine.

0:08:53.420,0:08:55.062
Temu rečemo EROEI:

0:08:55.362,0:08:59.937
energetski donos[br]na vloeno energijo.

0:09:01.050,0:09:03.500
Konvencionalna nafta je dober primer.

0:09:03.500,0:09:08.357
Najprej so črpali preprosto dostopno[br]visokokakovostno surovo nafto.

0:09:08.389,0:09:14.560
Naftarji so porabili ekvivalent 1 sodčka,[br]da so jih nali in načrpali 100.

0:09:14.603,0:09:18.050
EROEI nafte je bil 100.

0:09:18.708,0:09:21.100
Ko so počrpali nafto,[br]ki jo je bilo lahko najti,

0:09:21.110,0:09:25.289
so raziskave selili v globoka morja[br]ali oddaljene deele.

0:09:25.373,0:09:29.179
Za to so uporabljali[br]čedalje večje količine energije.

0:09:29.209,0:09:32.700
Pogosto je nafta, ki jo najdemo danes,[br]teka ali kisla surova nafta.

0:09:32.700,0:09:34.964
Njeno rafiniranje je drago.

0:09:34.989,0:09:39.061
EROEI nafte je do danes[br]padel na komaj 10.

0:09:40.003,0:09:44.283
Če za pridobivanje goriva uporabite[br]več energije, kot jo ta vsebuje,

0:09:44.283,0:09:46.576
se trud preprosto ne izplača.

0:09:49.400,0:09:52.073
En vir goriva je mogoče[br]spremeniti v drugega.

0:09:53.050,0:09:54.604
Vsakokrat, ko to storite,

0:09:54.620,0:09:58.023
je izgubljene nekaj energije,[br]ki jo je vsebovalo prvotno gorivo.

0:09:58.602,0:10:03.489
Obstaja npr. nekonvencionalna nafta:[br]naftni peski in naftni skrilavci.

0:10:04.002,0:10:06.760
Naftne peske najdemo[br]v glavnem v Kanadi.

0:10:07.000,0:10:10.089
Dve tretjini naftnih skrilavcev na svetu[br]je v ZDA.

0:10:10.909,0:10:14.160
Obe gorivi lahko pretvarjamo[br]v sintetično surovo nafto.

0:10:14.161,0:10:17.609
A za to je potrebno[br]veliko toplote in svee vode.

0:10:17.610,0:10:23.089
To zmanja njun EROEI,[br]ki se giblje med 5 in komaj 1,5.

0:10:24.150,0:10:26.500
Skrilavec je izjemno revno gorivo.

0:10:26.520,0:10:29.214
Ista tea skrilavca vsebuje[br]samo tretjino toliko energije

0:10:29.215,0:10:32.810
kot je je v enako teki[br]katli kosmičev za zajtrk.

0:10:32.903,0:10:34.870
Premoga je ogromno.

0:10:34.870,0:10:38.331
Iz njega pridobivamo skoraj[br]polovico elektrike na planetu.

0:10:38.400,0:10:42.139
Svet letno porabi skoraj[br]8 kubičnih kilometrov premoga.

0:10:42.150,0:10:47.787
Vendar lahko globalna proizvodnja[br]dosee vrhunec e pred letom 2040.

0:10:47.908,0:10:51.575
Trditev, da imajo ZDA premoga[br]za stoletja, je zavajajoča.

0:10:51.575,0:10:56.094
Ne upoteva rastoče porabe[br]in slabljenja kakovosti.

0:10:56.105,0:10:59.266
Precej od visoko kakovostnega[br]antracitnega premoga je e zmanjkalo.

0:10:59.266,0:11:03.511
Ostaja premog nije kakovosti,[br]ki je manj energetsko gost.

0:11:04.005,0:11:07.170
Pridobivanje je vse teje,[br]saj so dnevni kopi osiromaeni.

0:11:07.170,0:11:10.980
Rudarji morajo kopati globlje[br]in na manj dostopnih področjih.

0:11:11.010,0:11:14.929
Mnogi uporabljajo uničevalne[br]metode odstranjevanja vrhov gora.

0:11:14.930,0:11:17.004
S tem pohabljajo okolje.

0:11:19.301,0:11:23.675
Pogosto skupaj z nafto in premogom[br]najdemo zemeljski plin.

0:11:23.700,0:11:26.239
Severnoamerika odkrivanja[br]konvencionalnega plina

0:11:26.300,0:11:30.039
so dosegla vrhunec v petdesetih,[br]proizvodnja pa v zgodnjih sedemdesetih.

0:11:31.002,0:11:34.612
Če krivuljo odkritij potisnemo[br]naprej za 23 let,

0:11:34.612,0:11:37.260
odkrijemo mono prihodnost[br]severnoamerike proizvodnje

0:11:37.260,0:11:40.000
konvencionalnega zemeljskega plina.

0:11:41.004,0:11:42.579
Nedavni preboji so omogočili

0:11:42.604,0:11:46.679
izkoričanje nekonvencionalnega[br]zemeljskega plina, npr. iz skrilavcev,

0:11:46.679,0:11:50.506
ki bi utegnilo odloiti zmanjanje[br]v prihodnjih letih.

0:11:50.804,0:11:53.820
Nekonvencionalni zemeljski plin[br]je kontroverzen.

0:11:53.820,0:11:57.856
Cene energije morajo biti visoke,[br]če hočemo, da je rentabilen.

0:11:58.006,0:12:00.675
Tudi z nekonvencionalnim plinom lahko

0:12:00.675,0:12:05.422
svetovna proizvodnja zemeljskega plina[br]dosee vrh e pred letom 2030.

0:12:07.089,0:12:10.891
e vedno obstajajo velike rezerve urana[br]za jedrsko cepitev.

0:12:11.602,0:12:16.083
Da bi na svetu nadomestili 10 teravatov,[br]ki jih proizvedemo iz fosilnih goriv,

0:12:16.083,0:12:19.023
bi potrebovali 10.000 jedrskih elektrarn.

0:12:19.025,0:12:24.529
Pri taki porabi bi znane rezerve urana[br]zadočale komaj za 10 do 20 let.

0:12:25.200,0:12:29.208
Poskusi s plutonijem,[br]kot osnove za hitro oplodne reaktorje,

0:12:29.208,0:12:33.510
so se v Franciji in na Japonskem[br]izkazali za drage polomije.

0:12:33.968,0:12:37.473
Jedrska fuzija se sooča[br]z ogromnimi tehničnimi ovirami.

0:12:38.602,0:12:40.629
Potem so tu e obnovljivi viri.

0:12:40.630,0:12:45.035
Energija vetra ima visok EROEI,[br]a je nestalna.

0:12:45.060,0:12:47.039
Vodna energija je zanesljiva,

0:12:47.040,0:12:50.985
a je večina rek v razvitem svetu[br]e zajezenih.

0:12:52.003,0:12:54.400
Elektrarne na konvencionalno[br]geotermalno energijo

0:12:54.400,0:12:57.189
uporabljajo obstoječe vroče točke[br]blizu Zemljine povrine.

0:12:57.200,0:12:59.058
Omejene so na ta območja.

0:13:01.002,0:13:03.175
V eksperimentalnem sistemu[br]ojačanega geotermalnega sistema,

0:13:03.175,0:13:06.004
bi v tla izvrtali dva jaka do globine 10 km.

0:13:06.004,0:13:09.716
Po enem jaku bi navzdol črpali vodo,[br]da bi se segrevala v razpokah

0:13:09.716,0:13:12.745
in bi se potem dvigala po drugem[br]ter proizvajala energijo.

0:13:13.009,0:13:15.029
Sodeč po nedavnem poročilu MIT,

0:13:15.030,0:13:21.018
bi ta tehnologija do leta 2050[br]utegnila dobavljati 10% elektrike v ZDA.

0:13:22.309,0:13:25.533
Moč plimovanja je omejena[br]na obalna področja.

0:13:25.633,0:13:29.639
Energetska gostota valov[br]je različna po regijah.

0:13:30.501,0:13:34.709
Izziv bi bilo transportiranje elektrike,[br]ki jo proizvede plimovanje.

0:13:34.709,0:13:38.679
Prav tako je slano oceansko okolje[br]korozivno za turbine.

0:13:40.500,0:13:43.170
Bio goriva so goriva,[br]ki zrastejo.

0:13:43.209,0:13:46.444
Les ima nizko energetsko gostoto[br]in počasi raste.

0:13:46.444,0:13:50.795
Na svetu letno porabimo[br]15 kubičnih kilometrov lesa.

0:13:51.343,0:13:54.291
Biodizel in etanol[br]sta proizvedena iz rastlin,

0:13:54.291,0:13:57.003
ki jih gojijo s pomočjo nafte.

0:13:57.050,0:14:00.279
Energetski donos iz teh goriv[br]je zelo nizek.

0:14:01.300,0:14:05.009
Nekateri politiki elijo koruzo[br]spreminjati v etanol.

0:14:05.009,0:14:10.720
Če bi hoteli iz etanola v letu 2020[br]dobaviti 10% predvidene porabe nafte,

0:14:10.720,0:14:14.060
bi za to morali nameniti 3% povrine ZDA.

0:14:14.401,0:14:17.408
Da bi dobavili eno tretjino,[br]bi morali uporabiti 3-kratno povrino,

0:14:17.501,0:14:19.708
na kateri zdaj pridelujejo hrano.

0:14:19.803,0:14:23.033
Če bi hoteli nadomestiti[br]celotno porabo nafte v letu 2020,

0:14:23.033,0:14:28.008
bi rabili dvakrat toliko zemljiča[br]kot ga je trenutno za pridelavo hrane.

0:14:29.186,0:14:33.550
Vodik je treba izločiti iz zemeljskega plina,[br]premoga ali vode.

0:14:33.550,0:14:37.391
Za to porabimo več energije[br]kot jo dobimo iz vodika.

0:14:37.391,0:14:41.260
Zaradi tega gospodarstvo,[br]temelječe na vodiku, ni realno.

0:14:42.050,0:14:45.762
Vse svetovne fotovoltaične sončne ploče[br]generirajo toliko energije

0:14:45.762,0:14:48.279
kot dve termoelektrarni.

0:14:48.279,0:14:51.400
Ekvivalent med 1 in 4 tonami premoga

0:14:51.400,0:14:54.039
uporabimo za izdelavo[br]ene same sončne ploče.

0:14:56.010,0:15:00.000
Prekriti bi morali kar[br]360.000 kvadratnih kilometrov,

0:15:00.000,0:15:02.711
da bi zadovoljili trenutno[br]svetovno povpraevanje po energiji.

0:15:02.729,0:15:06.870
Leta 2007 jih je bilo[br]samo 10 kvadratnih kilometrov.

0:15:08.160,0:15:11.204
Koncentrirana sončna energija[br]ali termalna sončna energija,

0:15:11.260,0:15:12.804
ima velik potencial,

0:15:12.804,0:15:16.525
čeprav trenutno obratuje[br]le manje tevilo postrojev.

0:15:17.089,0:15:19.614
Omejeni so na kraje s sončnim podnebjem

0:15:19.629,0:15:24.643
in za prenos na večje razdalje[br]zahtevajo velike količine energije.

0:15:26.005,0:15:29.745
Vse alternative za nafto so odvisne[br]od strojev, ki jih poganja nafta,

0:15:29.745,0:15:34.037
ali vsebujejo materiale, npr. plastiko,[br]ki so izdelani iz nafte.

0:15:35.403,0:15:39.188
Ko boste v bodoče presojali trditve[br]o osupljivih novih gorivih ali izumih,

0:15:39.189,0:15:40.704
se vpraajte:

0:15:40.708,0:15:44.920
Ali ima njihov zagovornik delujoč[br]komercialen model izuma?

0:15:45.000,0:15:47.287
Kakna je njegova energetska gostota?

0:15:47.350,0:15:50.595
Ga lahko skladičimo[br]ali na lahek način distribuiramo?

0:15:50.600,0:15:53.008
Je zanesljiv ali občasen?

0:15:53.108,0:15:56.100
Ali ga lahko razirimo[br]na dravni nivo?

0:15:56.129,0:15:59.379
Vsebuje skrite inenirske izzive?

0:15:59.379,0:16:02.109
Kaken je njegov EROEI?

0:16:02.109,0:16:04.770
Kakni so vplivi na okolje?

0:16:04.790,0:16:07.770
Zapomnite si,[br]da so velike tevilke lahko varljive.

0:16:07.804,0:16:10.289
Npr. 1 milijarda sodčkov nafte

0:16:10.290,0:16:14.186
lahko zadovolji svetovno povpraevanje[br]le za dvanajstih dni.

0:16:15.005,0:16:19.000
Prehod s fosilnih goriv[br]bi bil monumentalen izziv.

0:16:19.070,0:16:24.941
Leta 2007 so v ZDA iz premoga[br]proizvedli 48,5% elektrike,

0:16:24.941,0:16:27.828
21,6% iz naravnega plina,

0:16:27.828,0:16:30.621
1,6% iz nafte,

0:16:30.621,0:16:32.667
19,4% iz nukleark

0:16:32.667,0:16:34.989
in 5,8% iz hidroelektrarn.

0:16:35.008,0:16:39.700
Drugi obnovljivi viri[br]prispevajo le 2,5%.

0:16:39.703,0:16:43.312
Ali je mogoče zamenjati sistem,[br]ki temelji na fosilnih gorivih,

0:16:43.312,0:16:46.570
s krparijo iz alternativnih goriv?

0:16:46.639,0:16:49.070
Potrebni so večji tehnoloki napredek,

0:16:49.089,0:16:51.950
pa tudi politična volja in sodelovanje,

0:16:51.989,0:16:53.639
obsene nalobe,

0:16:53.654,0:16:55.950
mednarodni konsenz

0:16:56.004,0:16:59.929
in preureditev svetovnega gospodarstva[br]velikosti 45 bilijonov dolarjev,

0:16:59.930,0:17:01.666
vključno s transportom,

0:17:01.702,0:17:03.000
izdelovalno industrijo

0:17:03.000,0:17:05.008
in kmetijskimi sistemi.

0:17:05.008,0:17:08.870
Potrebni so tudi uradniki,[br]sposobni upravljati tranzicijo.

0:17:10.000,0:17:11.652
Če bomo vse to dosegli,

0:17:11.652,0:17:15.452
ali bomo lahko nadaljevali[br]s sedanjim načinom ivljenja?

0:17:18.000,0:17:21.000
RAST

0:17:21.000,0:17:23.929
Te bakterije ive v steklenici.

0:17:24.000,0:17:26.679
Njihova populacija se vsako minuto podvoji.

0:17:26.700,0:17:29.029
Ob 11h je tam ena bakterija.

0:17:29.708,0:17:32.009
Opoldne je steklenica polna.

0:17:32.708,0:17:35.129
Ob 11.59 je na pol polna,

0:17:35.129,0:17:38.098
pri čemer je ravno e[br]dovolj prostora za eno delitev.

0:17:38.190,0:17:41.003
Bakterije zaslutijo nevarnost.

0:17:41.003,0:17:44.005
Ičejo nove steklenice in najdejo 3.

0:17:44.005,0:17:47.008
Domnevajo, da je problem reen.

0:17:47.008,0:17:49.959
Ob 12h je polna prva steklenica.

0:17:50.000,0:17:53.713
Ob 12.01 je polna tudi druga.

0:17:53.800,0:17:57.281
Ob 12.02 so vse steklenice polne.

0:17:57.790,0:17:59.792
To je problem, ki je pred nami

0:17:59.792,0:18:03.420
zaradi podvojevanja,[br]ki ga povzroča eksponentna rast.

0:18:06.006,0:18:09.027
Ko je človetvo pričelo[br]izkoričati premog in nafto kot gorivo,

0:18:09.027,0:18:12.570
je izkusilo rast, kakrne e ni bilo.

0:18:13.502,0:18:17.132
Tudi nizke stopnje rasti[br]sčasoma povzročijo večjo.

0:18:18.059,0:18:20.009
Pri 1% stopnji rasti,

0:18:20.015,0:18:23.290
se bo gospodarstvo podvojilo[br]v 70 letih.

0:18:23.350,0:18:27.008
Pri 2% rasti v 35 letih.

0:18:27.008,0:18:29.026
Pri 10% rasti

0:18:29.026,0:18:32.834
se bo gospodarstvo podvojilo[br]e v 7 letih.

0:18:33.040,0:18:37.275
Če gospodarstvo raste[br]po trenutnem povprečku 3%,

0:18:37.275,0:18:40.275
se podvoji v 23 letih.

0:18:40.459,0:18:44.002
Z vsako podvojitvijo bo povpraevanje[br]po energiji in naravnih virih

0:18:44.002,0:18:47.302
preseglo vse prejnje podvojitve skupaj.

0:18:48.007,0:18:52.004
Finančni sistem je zgrajen[br]na predpostavki rasti.

0:18:52.004,0:18:56.077
Ta zahteva podporo v obliki[br]naračajoče porabe energije.

0:18:56.170,0:18:58.346
Banke posojajo denar,[br]ki ga nimajo.

0:18:58.346,0:19:00.659
Pravzaprav ga tako ustvarjajo.

0:19:00.700,0:19:04.681
Posojilojemalci uporabljajo novonastali[br]denar za rast svojih podjetij

0:19:04.681,0:19:10.220
in odplačujejo dolg, skupaj z obrestmi,[br]kar zahteva e več rasti.

0:19:10.250,0:19:13.201
Zaradi takega ustvarjanja[br]denarja na podlagi dolga,

0:19:13.201,0:19:18.861
večino denarja na svetu predstavlja[br]dolg z obrestmi, ki jih je treba plačati.

0:19:19.005,0:19:22.909
Brez vedno novih in vedno večjih[br]generacij posojilojemalcev,

0:19:22.910,0:19:26.120
ki naj bi proizvedli rast[br]in tako odplačali te dolgove,

0:19:26.187,0:19:29.329
se bo svetovno gospodarstvo sesedlo.

0:19:29.600,0:19:34.014
Sistem se mora iriti ali pa umre,[br]kot Ponzijeva shema.

0:19:35.050,0:19:37.245
Delno zahvaljujoč temu[br]sistemu dolgov

0:19:37.250,0:19:40.440
so bili učinki gospodarske rasti[br]spektakularni,

0:19:40.479,0:19:44.359
če gledamo BDP, zajezitev rek,[br]porabo vode,

0:19:44.418,0:19:49.545
porabo gnojil, urbano populacijo,[br]porabo papirja,

0:19:49.566,0:19:54.010
motorna vozila, komunikacije[br]in turizem.

0:19:54.606,0:19:57.045
Svetovno prebivalstvo[br]je naraslo na 7 milijard.

0:19:57.045,0:20:01.018
Pričakujemo, da bo[br]do l. 2050 preseglo 9 milijard.

0:20:02.004,0:20:05.050
Na pločati neskončni Zemlji[br]to ne bi bil problem.

0:20:06.029,0:20:08.068
Ker pa je Zemlja okrogla in ni neskončna,

0:20:08.068,0:20:11.968
bomo nekega dne soočeni z mejami rasti.

0:20:13.008,0:20:14.030
Posledice gospodarske ekspanzije

0:20:14.030,0:20:19.029
so povečanje količin atmosferskih[br]duikovih oksidov in metana,

0:20:19.110,0:20:23.670
tanjanje ozonske plasti,[br]povečanje velikih poplav,

0:20:23.683,0:20:27.783
pokodbe oceanskega eko sistema,[br]vključno z izgubami duika,

0:20:27.870,0:20:30.675
izguba deevnega pragozda[br]in gozdnate pokrajine,

0:20:30.675,0:20:36.010
povečanje obdelovalnih povrin[br]in izumiranje vrst.

0:20:38.005,0:20:40.020
Če poloimo eno samo rievo zrno

0:20:40.020,0:20:42.006
na prvo polje ahovnice,

0:20:42.006,0:20:45.020
to podvojimo in poloimo dve zrni na drugo

0:20:46.001,0:20:48.059
in spet podvojimo in poloimo tiri na tretje

0:20:49.009,0:20:51.047
in spet podvojimo ter jih damo 8 na četrto

0:20:51.050,0:20:52.565
in potem to ponavljamo tako,

0:20:52.565,0:20:57.109
da vsakokrat na novo polje[br]dvakrat toliko zrn kot na prejnje,

0:20:57.110,0:21:01.024
bomo na koncu prili[br]do astronomskega tevila

0:21:03.079,0:21:05.021
9 trilijonov

0:21:05.021,0:21:07.243
223 bilijard

0:21:07.243,0:21:09.628
372 bilijonov

0:21:09.628,0:21:11.027
36 milijard

0:21:11.027,0:21:13.005
845 milijonov

0:21:13.005,0:21:16.055
776 tisoč zrn.

0:21:17.004,0:21:21.656
To je več zrn kot jih je človetvo[br]pridelalo v zadnjih 10.000 letih.

0:21:22.090,0:21:24.970
Tudi moderna ekonomija se,[br]podobno kot rieva zrna na ahovnici,

0:21:25.040,0:21:27.029
podvoji vsakih deset let.

0:21:27.070,0:21:30.059
Na katerem polju ahovnice smo?

0:21:33.308,0:21:37.775
Poleg energije civilizacija rabi[br]tevilne esencialne vire:

0:21:37.795,0:21:41.925
pitno vodo, prst, hrano,[br]gozdove,

0:21:42.012,0:21:44.950
in mnoge vrste mineralov in kovin.

0:21:45.008,0:21:49.515
Rast je omejena z esencialnim virom,[br]katerega ponudba je najbolj pičla.

0:21:50.840,0:21:52.231
Sod je narejen iz dog.

0:21:52.231,0:21:57.079
Tako kot voda napolni sod,[br]rast ne more preko najnije doge

0:21:57.079,0:22:00.090
ali najbolj omejenega esencialnega vira.

0:22:02.029,0:22:07.029
Ljudje trenutno izkoristijo[br]40% vse fotosinteze na Zemlji.

0:22:08.002,0:22:14.073
Čeprav je je mogoče koristiti 80%,[br]ni verjetno, da bi je izkoristili 160%.

0:22:22.524,0:22:25.090
HRANA

0:22:27.000,0:22:31.990
Globalna ponudba hrane[br]je močno odvisna od fosilnih goriv.

0:22:32.003,0:22:35.046
Pred prvo svetovno vojno[br]je bilo celotno kmetijstvo organsko.

0:22:36.003,0:22:39.880
Izumu gnojil in pesticidov,[br]izdelanih iz fosilnih goriv,

0:22:39.880,0:22:42.450
so sledile ogromne izboljave[br]proizvodnje hrane,

0:22:42.459,0:22:45.829
kar je omogočilo rast prebivalstva.

0:22:47.509,0:22:51.059
Uporaba umetnih gnojil[br]je nahranila precej več ljudi,

0:22:51.060,0:22:54.087
kot bi se to lahko zgodilo[br]s samo organsko pridelavo.

0:22:56.004,0:22:58.635
Fosilna goriva so potrebna[br]za kmetijsko mehanizacijo,

0:22:58.635,0:23:02.581
transport, hlajenje,[br]embaliranje v plastiko

0:23:02.655,0:23:04.967
in za kuhanje.

0:23:05.000,0:23:06.587
Moderno kmetijstvo[br]uporablja zemljo za to,

0:23:06.587,0:23:10.959
da fosilna goriva spreminja v hrano[br]in hrano v ljudi.

0:23:11.700,0:23:13.092
Priblino 7 kalorij fosilne energije

0:23:13.092,0:23:17.692
porabimo za izdelavo eno kalorijo hrane.

0:23:19.029,0:23:25.002
V ZDA hrana potuje priblino 2500 km[br]od kmetije do kupca.

0:23:29.408,0:23:31.552
Poleg upadanja fosilnih goriv[br]je e precej stvari,

0:23:31.552,0:23:34.989
ki ogroajo trenutni sistem[br]proizvodnje hrane.

0:23:35.020,0:23:37.033
Cenena energija,[br]izboljana tehnologija

0:23:37.092,0:23:42.034
in subvencije so omogočale[br]masivne ulove rib.

0:23:43.009,0:23:45.970
Globalni ulovi rib so dosegli vrhunec[br]v poznih devetnajsto osemdesetih,

0:23:45.970,0:23:49.470
kar je ribiče prisililo, da so se premaknili[br]v smeri globljih voda.

0:23:52.808,0:23:55.071
Duik, ki ga emitirajo gnojila iz fosilnih goriv,

0:23:55.071,0:23:59.050
zastruplja reke in morja[br]in ustvarja ogromne mrtve cone.

0:24:00.050,0:24:06.093
Pri tej hitrosti bodo do leta 2048[br]propadle vse ribje populacije.

0:24:06.809,0:24:11.031
Kisel de iz mest in industrije kvari tla[br]in jim jemlje ivljenjsko pomembna hranila,

0:24:11.031,0:24:14.735
kot so kalij, kalcij[br]in magnezij.

0:24:18.002,0:24:20.009
Druga gronja je pomanjkanje vode.

0:24:20.020,0:24:25.720
Mnoge kmetije za namakanje črpajo vodo[br]iz podtalnih vodonosnikov.

0:24:26.004,0:24:28.689
Vodonosnik potrebuje na tisoče let,[br]da se napolni,

0:24:28.689,0:24:33.377
a ga lahko izčrpamo v nekaj desetletjih,[br]tako kot naftne vrelce.

0:24:33.402,0:24:36.891
V ogromnem amerikem vodonosniku Ogallala[br]je gladina upadla tako zelo,

0:24:36.891,0:24:39.475
da so se mnogi kmetje morali vrniti[br]k manj produktivnem načinu

0:24:39.491,0:24:41.675
kmetovanja brez namakanja.

0:24:42.005,0:24:46.057
Poleg tega uporaba namakanja[br]in umetnih gnojil vodi v salinizacijo,

0:24:47.000,0:24:48.959
tj. akumuliranju soli v tleh.

0:24:49.029,0:24:51.050
To je glavni razlog nastanka pučav.

0:24:53.007,0:24:56.009
Naslednja gronja je izguba prsti.

0:24:56.050,0:24:57.665
Pred 200 leti

0:24:57.665,0:25:00.059
je bilo na amerikih prerijah[br]prsti skoraj 2 metra.

0:25:01.009,0:25:03.033
Danes je je z obdelovanjem[br]in s slabimi praksami

0:25:03.033,0:25:06.033
priblino pol izginilo.

0:25:08.079,0:25:13.027
Namakanje spodbuja rast[br]rjastih itnih glivic kot so denimo UG-99,

0:25:13.027,0:25:18.270
ki imajo potencial uničiti[br]80% svetovnega itnega pridelka.

0:25:18.600,0:25:22.020
Po Normanu Borlaugu,[br]očetu "zelene revolucije",

0:25:22.029,0:25:28.090
ima itna rja "velik potencial[br]za uničenje drube in ljudi".

0:25:29.107,0:25:31.500
Uporaba bioenergentov pomeni,

0:25:31.500,0:25:35.510
da bo manj zemlje na razpolago[br]za proizvodnjo hrane.

0:25:36.405,0:25:39.520
Vsako področje ima določeno omejeno[br]kapaciteto obremenitve oz. nosilnost.

0:25:39.600,0:25:44.079
To je tevilo ivali ali ljudi,[br]ki lahko tam ivijo neomejeno dolgo.

0:25:44.108,0:25:47.349
Če določena vrsta presee[br]kapaciteto obremenitve,

0:25:47.349,0:25:52.370
bo izumirala dokler populacija[br]ne dosee naravnih meja.

0:25:52.602,0:25:56.216
Svet se je izognil temu izumiranju tako,[br]da je nael nove obdelovalne povrine,

0:25:56.240,0:26:01.387
ali povečal proizvodnjo,[br]kar je bilo mono predvsem zaradi nafte.

0:26:02.100,0:26:03.763
Da bi nadaljevali rast,

0:26:03.763,0:26:07.090
rabimo več virov[br]kot jih lahko preskrbi na planet,

0:26:07.109,0:26:10.390
novi planeti pa niso na razpolago.

0:26:11.007,0:26:13.025
Glede na vse te spremembe,

0:26:13.029,0:26:16.341
se mora globalna proizvodnja hrane[br]do leta 2050 podvojiti,

0:26:16.430,0:26:19.290
da bo nahranila svetovno prebivalstvo.

0:26:20.804,0:26:23.966
Milijarda ljudi je e podhranjenih[br]ali strada.

0:26:24.020,0:26:27.959
V naslednjih letih jih bo velik izziv[br]prehraniti 9 milijard,

0:26:28.009,0:26:33.690
ko bo upadala svetovna proizvodnja[br]nafte in zemeljskega plina.

0:26:41.005,0:26:42.059
SREČNI KONEC

0:26:45.598,0:26:48.009
Globalno gospodarstvo raste eksponencialno

0:26:48.010,0:26:50.000
s stopnjo rasti priblino 3% na leto.

0:26:50.005,0:26:53.226
Pri tem porablja čedalje večje količine[br]neobnovljivih goriv,

0:26:53.226,0:26:54.890
mineralov in kovin,

0:26:54.890,0:27:00.084
kot tudi obnovljivih virov, kot so voda,[br]gozdovi, orna zemlja in ribe,

0:27:00.127,0:27:02.733
hitreje kot se ti lahko obnavljajo.

0:27:03.390,0:27:08.720
Tudi pri stopnji rasti 1%[br]se ekonomija podvoji v 70 letih.

0:27:09.501,0:27:13.005
Problem poglabljajo e drugi dejavniki.

0:27:13.005,0:27:15.050
Globalizacija daje ljudem monost,

0:27:15.050,0:27:18.850
da kupujejo blago in hrano,[br]proizvedeno na drugem kontinentu.

0:27:19.009,0:27:23.075
Dobavne poti so dolge[br]in obremenjujejo omejene naftne vire.

0:27:26.005,0:27:29.933
Sedaj se za osnovne potrebčine[br]zanaamo na oddaljene deele.

0:27:30.070,0:27:33.879
Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv.

0:27:34.003,0:27:36.559
Večji del bančnega sistema[br]temelji na zadolevanju

0:27:36.565,0:27:40.002
in sili ljudi v spiralo[br]dolgov in odplačevanja -

0:27:40.020,0:27:42.479
kar prinaa rast.

0:27:43.009,0:27:46.320
Kaj lahko storimo v zvezi s temi problemi?

0:27:46.402,0:27:48.859
Mnogi verjamejo, da krizo lahko preprečimo

0:27:48.859,0:27:53.625
z ohranjanjem virov, s tehnologijo,[br]inteligentno rastjo, recikliranjem,

0:27:53.680,0:27:57.006
električnimi avtomobili in hibridi,[br]nadomestki,

0:27:57.006,0:27:59.329
ali z volitvami.

0:27:59.409,0:28:01.037
Ohranjanje vam bo prihranilo denar,

0:28:01.037,0:28:03.969
samo po sebi pa ne bo reilo planeta.

0:28:04.700,0:28:07.325
Če nekaj ljudi zmanja porabo nafte,

0:28:07.329,0:28:09.690
bo zmanjano povpraevanje[br]znialo cene

0:28:09.690,0:28:12.716
in bo drugim omogočilo,[br]da jo kupujejo ceneje.

0:28:12.800,0:28:17.040
Na isti način bo učinkoviteji stroj,[br]ki uporablja manj energije,

0:28:17.040,0:28:20.990
paradoksalno peljal[br]k e večji rabi energije.

0:28:21.390,0:28:26.253
V 19. stoletju je angleki ekonomist[br]William Stanley Jevons ugotovil,

0:28:26.253,0:28:28.009
da je postal premog strokovno[br]učinkoviteji energent,

0:28:28.010,0:28:31.000
če so izboljali parne stroje.

0:28:31.000,0:28:32.079
To je vodilo k uvajanju[br]e več parnih strojev,

0:28:32.079,0:28:35.079
kar je povečalo[br]celotno porabo premoga.

0:28:37.008,0:28:45.640
Rast porabe bo porla[br]vso prihranjeno energijo ali naravni vir.

0:28:47.602,0:28:52.070
Mnogi verjamejo, da bodo znanstveniki[br]reili te probleme z novo tehnologijo.

0:28:52.150,0:28:55.710
Vendar tehnologija ni energija.

0:28:55.804,0:28:59.950
Tehnologija lahko kanalizira energijo v delo,[br]ne more pa je nadomestiti.

0:29:00.029,0:29:03.004
Poleg tega porablja vire:

0:29:03.004,0:29:05.675
računalniki so npr. narejeni[br]iz ene desetine energije,

0:29:05.675,0:29:08.870
potrebne za izdelavo avtomobila.

0:29:08.887,0:29:12.015
Napredneja tehnologija[br]e poslabuje poloaj,

0:29:12.015,0:29:16.820
saj pogosto zahteva redke minerale,[br]ki jih tudi zmanjkuje.

0:29:17.005,0:29:21.772
97% svetovnih redkih zemelj[br]npr. proizvede Kitajska,

0:29:21.772,0:29:25.379
večino iz enega samega rudnika[br]v Notranji Mongoliji.

0:29:26.350,0:29:29.183
Te minerale uporabljajo[br]v katalitskih konverterjih,

0:29:29.183,0:29:30.854
letalskih motorjih,

0:29:30.854,0:29:33.025
visoko učinkovitih magnetih[br]in trdih diskih,

0:29:33.025,0:29:35.315
hibridnih avtomobilskih baterijah,

0:29:35.315,0:29:40.235
laserjih, prenosnih rentgenih,[br]zaslanjanju jedrskih reaktorjev,

0:29:40.280,0:29:43.170
kompaktnih diskih,[br]motorjih hibridnih vozil,

0:29:43.255,0:29:48.731
nizkoenergijskih sijalkah,[br]optičnih vlaknih in ravnih zaslonih.

0:29:49.508,0:29:52.654
Kitajska je pričela premiljevati[br]o omejitvah izvoza teh mineralov,

0:29:52.654,0:29:55.329
saj povpraevanje strmo narača.

0:29:57.008,0:30:00.875
Tako imenovana trajnostna[br]ali inteligentna rast ne bo pomagala,

0:30:00.875,0:30:03.770
saj prav tako potrebuje[br]neobnovljive kovine in minerale

0:30:03.770,0:30:07.437
v čedalje večjih količinah,[br]vključno z redkimi zemljami.

0:30:08.090,0:30:11.058
Recikliranje ne bo reilo problema,[br]saj zahteva energijo,

0:30:11.058,0:30:14.040
postopek pa ni 100% učinkovit.

0:30:16.000,0:30:19.081
Nazaj je mogoče pridobiti[br]le del materiala, ki ga recikliramo.

0:30:19.081,0:30:23.081
Velik del je za vedno izgubljen kot odpadek.

0:30:25.005,0:30:27.059
Električne avtomobile poganja elektrika.

0:30:28.005,0:30:30.655
Ker je večina energije[br]pridobljena iz fosilnih goriv,

0:30:30.755,0:30:32.459
to ni reitev.

0:30:33.009,0:30:37.026
Poleg tega nafto uporabljamo[br]za proizvodnjo avtomobilov vseh vrst.

0:30:37.026,0:30:41.020
Za vsako avtomobilsko gumo preko 20 litrov nafte.

0:30:43.003,0:30:47.033
V svetu je bilo l. 2010 okrog 800 milijonov avtomobilov.

0:30:47.040,0:30:49.004
Pri trenutni stopnji rasti,

0:30:49.004,0:30:52.095
se bo ta tevilka povečala[br]na 2 milijardi do l. 2025.

0:30:53.090,0:30:57.020
Ni verjetno, da bi ta planet[br]lahko dolgo vzdral toliko vozil,

0:30:57.020,0:30:59.079
ne glede na njihov tip pogona.

0:31:01.003,0:31:02.250
Mnogi ekonomisti verjamejo,

0:31:02.268,0:31:05.832
da bo prosti trg nadomestil[br]en energetski vir z drugim

0:31:05.832,0:31:07.940
s pomočjo tehnoloke inovativnosti.

0:31:08.009,0:31:10.020
Vendar pa se glavni nadomestki za nafto

0:31:10.020,0:31:12.929
soočajo s svojimi lastnimi stopnjami padanja.

0:31:13.090,0:31:19.256
Nadomečanje tudi ne upoteva časa,[br]potrebnega za priprave na prehod.

0:31:19.300,0:31:22.983
Hirschevo poročilo amerikega[br]ministrstva za energetiko ocenjuje,

0:31:22.983,0:31:28.434
da bosta za priprave na učinke naftnega vrhunca[br]potrebni najmanj dve desetletji.

0:31:28.490,0:31:35.117
Problemi s pomanjkanjem energije,[br]izčrpanosti virov, izgube prsti

0:31:35.175,0:31:40.218
in onesnaevanja so vse simptomi[br]enega samega večjega problema:

0:31:40.550,0:31:42.650
rasti.

0:31:43.070,0:31:46.833
Dokler na finančni sistem[br]zahteva neskončno rast,

0:31:46.833,0:31:49.529
je malo verjetno, da bi reforma uspela.

0:31:49.592,0:31:52.854
Kakna bo tedaj videti prihodnost?

0:31:53.603,0:31:56.837
Optimisti verjamejo, da[br]se bo rast nadaljevala v nedogled,

0:31:56.837,0:31:58.980
brez omejitev.

0:31:59.004,0:32:02.512
Pesimisti menijo,[br]da gremo proti novi kameni dobi

0:32:02.512,0:32:04.609
ali proti izumrtju.

0:32:04.703,0:32:07.941
Resnica utegne biti[br]nekje med tema skrajnostima.

0:32:08.141,0:32:12.196
Druba se utegne vrniti[br]v enostavneje razmere,

0:32:12.209,0:32:15.579
kjer je poraba energije bistveno manja.

0:32:15.602,0:32:18.009
To bi za večino pomenilo teje ivljenje,

0:32:18.009,0:32:19.470
več ročnega dela,

0:32:19.470,0:32:20.741
več dela na kmetijah

0:32:20.741,0:32:24.911
in lokalno proizvodnjo dobrin,[br]hrane in storitev.

0:32:25.007,0:32:28.950
Kaj naj človek stori, da se pripravi[br]na takno mono prihodnost?

0:32:29.008,0:32:33.829
Pričakujte zmanjanje dobav hrane[br]in dobrin iz oddaljenih krajev.

0:32:34.010,0:32:36.176
Pričnite peačiti ali kolesariti.

0:32:36.250,0:32:39.507
Navadite se troiti[br]manj električne energije.

0:32:39.702,0:32:41.209
Znebite se dolgov.

0:32:41.290,0:32:42.289
Poskusite se izogibati bankam.

0:32:43.340,0:32:45.929
Namesto nakupovanja[br]v velikih nakupovalnih centrih

0:32:45.930,0:32:48.009
podpirajte lokalne podjetnike.

0:32:48.015,0:32:51.059
Kupujte lokalno pridelano hrano na trnicah.

0:32:51.060,0:32:55.041
Namesto trate si omislite vrt,[br]kjer boste pridelali svojo lastno hrano.

0:32:55.045,0:32:57.009
Naučite se jo vkuhavati.

0:32:58.040,0:33:00.100
Razmislite o uporabi lokalnih valut,

0:33:00.100,0:33:02.950
če bi gospodarstvo na vijem nivoju[br]prenehalo funkcionirati

0:33:02.950,0:33:05.950
in razvijte večjo samozadostnost.

0:33:07.001,0:33:09.250
Noben od teh korakov[br]ne bo preprečil kolapsa,

0:33:09.250,0:33:13.150
a lahko izboljajo vae monosti[br]v nizko energetski prihodnosti,

0:33:13.209,0:33:15.941
takni kjer bomo morali biti[br]bolj odvisni od samih sebe

0:33:15.941,0:33:18.941
kot so bili nekoč nai predniki.

0:33:32.641,0:33:36.641
Prevod: drutvo Eko krog