Sem iz Egipta, imenovanega tudi Umm al-Dunya, Mati sveta. To je bogata dežela, polna zgodb o uporništvu, zgodb o civilizacijski zmagi in propadu in bogati, religiozni, etnični, kulturni in lingvistični raznolikosti. Ker sem odraščala v takšnem okolju, trdno verjamem v moč pripovedovanja zgodb. Med iskanjem medija za podajanje svoje zgodbe sem naletela na grafično oblikovanje. Z vami bi rada delila projekt, ki pokaže, kako lahko grafično oblikovanje oživi arabski jezik. Najprej pa vam naj povem, zakaj želim to narediti. Verjamem, da grafično oblikovanje lahko spremeni svet. Vsaj v mojem domačem mestu, Kairu, je pomagalo strmoglaviti dva različna diktatorja. Kot lahko vidite s teh fotografij, sta moč in potencial grafičnega oblikovanja, kot orodja za pozitivne spremembe, nedvomno velika. Egipčanska revolucija 2011 je bila tudi oblikovalska revolucija navadnih ljudi. Vsi so postali ustvarjalci. Ljudje so bili pravi oblikovalci in kar čez noč je bil Kairo preplavljen s posterji, znaki in grafiti. Vizualna komunikacija je bila medij, daleč glasnejši od besed, ko je bilo prebivalstvo z več kot 90 milijoni glasov zatirano skoraj 30 let. Prav to politično in družbeno zatiranje, skupaj z desetletji kolonializma in slabim izobraževanjem, je bilo to, kar je počasi zmanjševalo pomen arabske pisave v regiji. Vse te države so nekoč uporabljale arabščino. Zdaj pa samo zelene in sinje modre. Povedano preprosto, arabska pisava umira. V postkolonialnih arabskih državah, ki delujejo v vse bolj globaliziranem svetu, je skrb zbujajoče, da vse manj ljudi za komuniciranje uporablja arabsko pisavo. Ko sem bila na magisteriju v Italiji, sem opazila, da pogrešam arabščino. Pogrešala sem pogled na črke in razumevanje njihovega pomena. Tako sem nekega dne stopila v eno največjih knjižnic v Italiji v iskanju arabskih knjig. Presenečena sem bila, ko sem pod kategorijo "Arabske/ bližnjevzhodne knjige" našla tole. (Smeh) Strah, terorizem in uničenje. Ena beseda: ISIS. Srce me je bolelo, da smo svetu predstavljeni na tak način, celo na literarnem področju. Vprašala sem se: "Kaj neki se je zgodilo s svetovno znanimi pisatelji, kot sta Nagib Mahfuz, Khalil Gibran, ikoničnimi pesniki, kot sta Mutanabbi in Nizar Quabbani?" Pomislite. Kulturni izdelki celotne regije sveta, naj bodo še tako bogati in raznovrstni, so postali odvečni, če ne celo v celoti prezrti. Kulturnim izdelkom celotne regije sveta je bilo onemogočeno, da bi pustile kakršenkoli odtis na produkciji globalnih medijev in sodobnemu družbenemu diskurzu. In potem sem se spomnila na svoje glavno prepričanje: oblikovanje lahko spremeni svet. Potrebuješ samo nekoga, ki pogleda tvoje delo, začuti, se poveže. In tako sem začela. Razmišljala sem, kako bi lahko spremenila, da nas svet vidi kot zlobne, kot teroriste tega planeta, in nas začne dojemati kot enakopravne, soljudi? Kako lahko rešim in počastim arabsko pisavo in jo delim z drugimi ljudmi, drugimi kulturami? In potem me je zadelo: Kaj če bi združila dva najpomembnejša simbola nedolžnosti in arabske identitete? Mogoče bi se ljudje s tem lahko povezali. Kaj je bolj čisto, nedolžno in zabavno kot LEGO? Je univerzalna otroška igrača. Igraš se z njimi, gradiš z njimi, in z njimi si lahko zamisliš neskončne možnosti. Moj trenutek spoznanja je bila najdba dvojezične rešitve za arabsko izobraževanje, kajti učinkovita komunikacija in izobraževanje sta pot do bolj strpnih družb. Vendar pa arabska pisava in latinica ne predstavljata le različna svetova, ampak vsakodnevno ustvarjata tehnične težave tako za vzhodne kot zahodne družbe. Mnogo razlogov je, zakaj sta arabska pisava in latinica različni, a tu je nekaj glavnih. Da, obe uporabljata potege navzgor in navzdol, a imata povsem različni izhodiščni črti. Arabska pisava je bolj kaligrafska, arabskemu jeziku pa je pomembna povezljivost, saj morajo biti črke v glavnem združene, da artikulirajo določeno besedo. Uporablja tudi povsem drugačen sistem ločil in diakritičnih znakov. Predvsem pa arabska pisava ne pozna velikih začetnic. Namesto tega ima štiri različne oblike črk: začetno, srednjo, samostojno in končno. Arabski jezik bi rada predstavila mladim učencem, tujejezičnim govorcem, predvsem pa bi rada pomagala beguncem, da se integrirajo v svoje gostiteljske družbe skozi kreiranje dvojezičnega učnega sistema, dvosmernega toka komunikacije. Imenovala sem ga: "Igrajmo se." Ideja je, da bi preprosto ustvarila zabaven in privlačen način učenja moderne standardne arabščine skozi LEGO. To sta ti dve besedi: "Igrajmo se." Vsak barvni stolpec označuje arabsko črko. Kot lahko vidite, je črka razložena z obliko, glasom in primerom besed v rabi, ob ustrezni črki v latinici. Skupaj tvorijo zabavno žepno knjigo z 29 arabskimi črkami v štirih različnih oblikah plus slovar s 400 besedami. Tako izgleda stran. Imate črko, prečrkovanje v latinico, spodaj pa opis. Popeljala vas bom skozi proces. Najprej v svojem majhnem studiu v Firencah zgradim črke. Vsako črko posebej sem fotografirala, potem pa sem vsako črko retuširala in izbrala ustrezno barvno ozadje in dizajn pisave. Tako sem ustvarila cel set črk, kar je 29 črk krat štiri različne oblike. To je skupaj 116 črk, zgrajenih samo v enem tednu. Verjamem, da bi informacije morale biti in so lahko zabavne, prenosne. Ta knjiga je končni izdelek, ki bi ga sčasoma rada izdala in prevedla v karseda mnogo jezikov, tako da bo poučevanje in učenje arabščine postalo zabavno, preprosto in globalno dosegljivo. S to knjigo upam, da bom rešila lepo pisavo mojega naroda. (Aplavz) Hvala. Delo na tem projektu je bila oblika vizualne meditacije, kot sufi ples, molitev za boljši planet. En set kock za grajenje je naredil dva jezika. LEGO je samo metafora. Zato ker smo vsi narejeni iz istih gradnikov, lahko vidim prihodnost, kjer bodo meje med ljudmi popadale. Zato, ne glede na to, kako grd postane svet okoli nas, ali koliko nevzpodbudnih knjig o ISIS-u, teroristični skupini, in ne o Izis, staroegipčanski boginji, bodo še naprej izdajali, bom še naprej gradila en barviti svet. Shukran, kar pomeni "hvala." (Aplavz) Hvala. Najlepša hvala. Hvala.