Sem iz Egipta,
imenovanega tudi Umm al-Dunya, Mati sveta.
To je bogata dežela,
polna zgodb o uporništvu,
zgodb o civilizacijski zmagi in propadu
in bogati, religiozni,
etnični, kulturni
in lingvistični raznolikosti.
Ker sem odraščala v takšnem okolju,
trdno verjamem v moč pripovedovanja zgodb.
Med iskanjem medija
za podajanje svoje zgodbe
sem naletela na grafično oblikovanje.
Z vami bi rada delila projekt,
ki pokaže, kako lahko grafično oblikovanje
oživi arabski jezik.
Najprej pa vam naj povem,
zakaj želim to narediti.
Verjamem, da grafično oblikovanje
lahko spremeni svet.
Vsaj v mojem domačem mestu, Kairu,
je pomagalo strmoglaviti
dva različna diktatorja.
Kot lahko vidite s teh fotografij,
sta moč in potencial
grafičnega oblikovanja,
kot orodja za pozitivne spremembe,
nedvomno velika.
Egipčanska revolucija 2011 je bila tudi
oblikovalska revolucija navadnih ljudi.
Vsi so postali ustvarjalci.
Ljudje so bili pravi oblikovalci
in kar čez noč
je bil Kairo preplavljen s posterji,
znaki in grafiti.
Vizualna komunikacija
je bila medij, daleč glasnejši od besed,
ko je bilo prebivalstvo
z več kot 90 milijoni glasov zatirano
skoraj 30 let.
Prav to politično in družbeno zatiranje,
skupaj z desetletji kolonializma
in slabim izobraževanjem,
je bilo to, kar je počasi zmanjševalo
pomen arabske pisave v regiji.
Vse te države so nekoč
uporabljale arabščino.
Zdaj pa samo zelene in sinje modre.
Povedano preprosto,
arabska pisava umira.
V postkolonialnih arabskih državah,
ki delujejo v vse bolj
globaliziranem svetu, je skrb zbujajoče,
da vse manj ljudi za komuniciranje
uporablja arabsko pisavo.
Ko sem bila na magisteriju v Italiji,
sem opazila, da pogrešam arabščino.
Pogrešala sem pogled na črke
in razumevanje njihovega pomena.
Tako sem nekega dne
stopila v eno največjih knjižnic v Italiji
v iskanju arabskih knjig.
Presenečena sem bila,
ko sem pod kategorijo "Arabske/
bližnjevzhodne knjige" našla tole.
(Smeh)
Strah, terorizem in uničenje.
Ena beseda: ISIS.
Srce me je bolelo,
da smo svetu predstavljeni na tak način,
celo na literarnem področju.
Vprašala sem se: "Kaj neki se je zgodilo
s svetovno znanimi pisatelji,
kot sta Nagib Mahfuz, Khalil Gibran,
ikoničnimi pesniki, kot sta
Mutanabbi in Nizar Quabbani?"
Pomislite.
Kulturni izdelki celotne regije sveta,
naj bodo še tako bogati in raznovrstni,
so postali odvečni,
če ne celo v celoti prezrti.
Kulturnim izdelkom celotne regije sveta
je bilo onemogočeno,
da bi pustile kakršenkoli odtis
na produkciji globalnih medijev
in sodobnemu družbenemu diskurzu.
In potem sem se spomnila
na svoje glavno prepričanje:
oblikovanje lahko spremeni svet.
Potrebuješ samo nekoga,
ki pogleda tvoje delo,
začuti, se poveže.
In tako sem začela.
Razmišljala sem, kako bi lahko spremenila,
da nas svet vidi kot zlobne,
kot teroriste tega planeta,
in nas začne dojemati kot enakopravne,
soljudi?
Kako lahko rešim
in počastim arabsko pisavo
in jo delim z drugimi ljudmi,
drugimi kulturami?
In potem me je zadelo:
Kaj če bi združila
dva najpomembnejša simbola
nedolžnosti in arabske identitete?
Mogoče bi se ljudje s tem lahko povezali.
Kaj je bolj čisto, nedolžno
in zabavno kot LEGO?
Je univerzalna otroška igrača.
Igraš se z njimi, gradiš z njimi,
in z njimi si lahko zamisliš
neskončne možnosti.
Moj trenutek spoznanja je bila najdba
dvojezične rešitve za arabsko izobraževanje,
kajti učinkovita komunikacija
in izobraževanje
sta pot do bolj strpnih družb.
Vendar pa arabska pisava in latinica
ne predstavljata le različna svetova,
ampak vsakodnevno ustvarjata
tehnične težave
tako za vzhodne kot zahodne družbe.
Mnogo razlogov je, zakaj sta
arabska pisava in latinica različni,
a tu je nekaj glavnih.
Da, obe uporabljata potege
navzgor in navzdol,
a imata povsem različni izhodiščni črti.
Arabska pisava je bolj kaligrafska,
arabskemu jeziku pa
je pomembna povezljivost,
saj morajo biti črke v glavnem združene,
da artikulirajo določeno besedo.
Uporablja tudi povsem drugačen
sistem ločil in diakritičnih znakov.
Predvsem pa arabska pisava
ne pozna velikih začetnic.
Namesto tega ima
štiri različne oblike črk:
začetno, srednjo, samostojno in končno.
Arabski jezik bi rada predstavila
mladim učencem, tujejezičnim govorcem,
predvsem pa bi rada pomagala beguncem, da
se integrirajo v svoje gostiteljske družbe
skozi kreiranje
dvojezičnega učnega sistema,
dvosmernega toka komunikacije.
Imenovala sem ga: "Igrajmo se."
Ideja je, da bi preprosto ustvarila
zabaven in privlačen način učenja
moderne standardne arabščine skozi LEGO.
To sta ti dve besedi: "Igrajmo se."
Vsak barvni stolpec označuje arabsko črko.
Kot lahko vidite,
je črka razložena z obliko, glasom
in primerom besed v rabi,
ob ustrezni črki v latinici.
Skupaj tvorijo zabavno žepno knjigo
z 29 arabskimi črkami
v štirih različnih oblikah
plus slovar s 400 besedami.
Tako izgleda stran.
Imate črko, prečrkovanje v latinico,
spodaj pa opis.
Popeljala vas bom skozi proces.
Najprej v svojem majhnem studiu
v Firencah zgradim črke.
Vsako črko posebej sem fotografirala,
potem pa sem vsako črko retuširala
in izbrala ustrezno barvno ozadje
in dizajn pisave.
Tako sem ustvarila cel set črk,
kar je 29 črk krat štiri različne oblike.
To je skupaj 116 črk,
zgrajenih samo v enem tednu.
Verjamem, da bi informacije morale biti
in so lahko zabavne, prenosne.
Ta knjiga je končni izdelek,
ki bi ga sčasoma rada izdala
in prevedla v karseda mnogo jezikov,
tako da bo poučevanje
in učenje arabščine postalo zabavno,
preprosto in globalno dosegljivo.
S to knjigo upam, da bom rešila
lepo pisavo mojega naroda.
(Aplavz)
Hvala.
Delo na tem projektu je bila
oblika vizualne meditacije,
kot sufi ples,
molitev za boljši planet.
En set kock za grajenje
je naredil dva jezika.
LEGO je samo metafora.
Zato ker smo vsi narejeni
iz istih gradnikov,
lahko vidim prihodnost,
kjer bodo meje med ljudmi
popadale.
Zato, ne glede na to,
kako grd postane svet okoli nas,
ali koliko nevzpodbudnih knjig
o ISIS-u, teroristični skupini,
in ne o Izis, staroegipčanski boginji,
bodo še naprej izdajali,
bom še naprej gradila en barviti svet.
Shukran, kar pomeni "hvala."
(Aplavz)
Hvala. Najlepša hvala.
Hvala.