Internet nam omogoča, da se pogovarjamo s prijatelji, ustvarjamo, poslujemo ali se upremo vladam, bolj kot kadarkoli prej. To ni naključje. Internet je bil načrtovan v odprti razpravi, ki je vključevala globalno skupnost znanstvenikov in inženirjev, in nihče ni pritiskal od zgoraj naj se internet zaklene. Toda zdaj hoče mednarodno telo, ki ga kontrolirajo vlade, sebe postaviti kot mesto, kjer se bo odločalo o prihodnosti interneta. To telo se imenuje ITU (mednarodna telekomunikacijska zveza). In decembra se bodo sestale vlade ter odločale o tem, ali naj temu telesu povečajo pooblastila glede interneta. ITU bi lahko ogrozil svobodo izražanja "on line" po vsem svetu. Naj razložimo. Najprej osnovno. Nihče ni lastnik interneta. Internet je zbirka neodvisnih omrežij, ki delujejo po vsem svetu. Vsak lahko doda svoje omrežje. Skupni standardi na katerih je zgrajen internet so nastali v odprti razpravi in ne temeljijo na tem, kaj je bolj pomembno za posamezne vlade ali podjetja Zdaj pa spoznajmo ITU! Najprej, ITU je star. Zelo star. Ne star kot CDji ali kot telefon z vrtljivo številčnico, ampak star kot telegraf in Morsejeva koda. Ko je bil ITU ustanovljen leta 1865, se je imenoval Mednarodna telegrafska zveza. Za razliko od interneta, ITU ne temelji na odprti razpravi med znanstveniki in inženiriji, V ITU šteje le glas vlad. In glasuje se za zaprtimi vrati. Če bo vladam uspelo podeliti ITU-ju več moči pri odločanju o internetu, bomo dobili staro organizacijo vezano na vlade, od zgoraj navzdol, ki bo nadomestila odprto vodenje od spodaj navzgor, zaradi katerega je internet lahko spremenil svet. In to je šele prvi problem. ITU ne deluje transparentno. Predlogi v ITU niso javni in glasovanje po načelu "ena vlada - en glas" daje vso moč vladam. Odločajo o internetu ne da bi mi sploh vedeli o čem razpravljajo in povedo nam šele, ko so odločitve že sprejeli. Kakšne odločitve bodo obravnavali na sestanku ITU tega decembra? Uspelo nam je izvedeti nekaj predlogov: omejevanje dostopa do interneta z nekaj splošnimi razlogi; kršenje mednarodnih človekovih pravic; podelitev več moči vladam, da nadzirajo internet in vsilijo regulacijo prometa prek interneta; preširoka opredelitev "Spam"-a (vsiljene pošte), ki omogoča blokado česarkoli od slik ljubkih muc do zavzemanj za človekove pravice. In novo pravilo, da morajo ustvarjalci vsebin plačevati, da dosežejo svoje bralce, kar pomeni, da bo manj vsebin doseglo države v razvoju, in blokado tistih, ki ne bodo plačali. In še strah vzbujajoči del: države, ki najbolj zahtevajo kontrolo ITU nad internetom so iste države, ki najbolj cenzurirajo internet.