Ne vem točno, kako
naj začnem te govore.
Ker bo šest govorov
in sedem razprav,
bi rad izpostavil, če lahko,
da bomo skupaj razmislili
o naših težavah.
Uporabili bomo razum,
jasno razmišljanje
in ne razna trdna prepričanja,
mnenja, sodbe
ali kakršne koli zaključke.
In zato to postane dokaj resno.
In to ni zabava,
prosto jutro ali popoldan,
sobota ali nedelja,
temveč je resno srečanje
za zelo globok razmislek,
o mnogih človeških sporih,
težavah, žalostih, užitkih,
strahovih in tudi o naravi
meditacije in drugem.
Poglobili se bomo v vse te
pogovore, v vse te stvari.
Toda sprva bi rad izpostavil, če lahko,
da vas govornik ne poskuša
glede ničesar prepričati.
Prosim, verjemite.
Ne prepričuje vas,
da bi razmišljali tako kot on.
Ponovno prosim, da verjamete.
Ne ponuja določenih ideologij,
niti prepričanj ali zaključkov,
ker vse to je ločilo svet,
človeška bitja,
enega proti drugemu.
Torej se nikakor ne ukvarjamo
z nobeno izmed teh stvari,
niti ne s prepričanji, zaključki,
mnenji ali sodbami.
Temveč se premikamo skupaj
in mislimo skupaj,
vi in govorec, previdno, objektivno,
da pogledamo, kaj se dogaja okoli nas,
ne romantično, ne čustveno,
temveč samo opazujemo,
brez vseh zaključkov,
brez ponujanja mnenj,
temveč samo skupaj gledamo in mislimo, skupaj razmislimo.
Mislim, da je zelo pomembno
razumeti besedo "skupaj".
Večina nas je vajenih sestankov
ali podobnih srečanj,
kjer sprejmemo, kar govorec
pravi ali pa zavrnemo,
eno mnenje ali ideja proti drugemu,
ali kjer vas s pametno
argumentacijo prepričujejo,
da bi sledili ali sprejeti tisto,
kar govorec pravi.
In zato skupaj razmišljamo
o teh težavah,
delimo skupaj.
In to razumeti je resnično
zelo pomembno,
če lahko nadaljujem,
kajti zmožni smo poslušati,
kakor da govori nekdo tam zunaj,
in običajno to sprejmemo ali zavrnemo.
Tako se mi zdi,
da je to vaša odgovornost,
odgovornost,
da resno začnete misliti skupaj,
da odkrijemo pravilne,
resnične rešitve teh tešav,
ki mučijo človeška bitja.
Torej je za vsakega
od nas nujno,
da presojanje,
sposobnost logičnega,
zdravega in celovitega razmišljanja,
postane zelo pomembno.
Navadno mislimo, da je rezultat
razuma in jasnega mišljenja
preveč intelekturalen in
torej ni primeren za vsakega.
Toda jaz čutim nasprotno, da če mislimo, opazujemo in razmišljamo skupaj,
odrinemo svoje osebne
zaključke, mnenja in ocene,
to, kar nam je všeč, in,
kar ne maramo,
kar nas privlači in tako naprej,
če lahko vse to postavimo na stran,
in smo zmožni razmišljati skupaj,
globoko, prisebno,
to pomeni objektivno, celovito,
potem mislim, da smo se
zmožni globoko osebno preobraziti.
Kajti, ko človek potuje po
svetu, tako kot govorec,
iz Indije, Evrope, do sem,
človek vidi veliko žalosti, vojn, nasilja,
vrsto neumnosti,
terorizma, ubijanja in drog.
Kar se dogaja poznate
tako dobro, kot jaz.
In te stvari sprejemamo,
kot da so neizogibne.
In ker večina nas
tradicionalno razmišlja,
se naravno in zlahka
sprijaznimo s temi stvarmi.
Ali pa se jim upremo.
Toda ta upor je reakcija,
tako kot ja komunizem oziv
na kapitalizem ali fašizem.
Brez upora, brez upiranja nečemu
in oblikovanja svoje lastne
male skupine ali komune,
ali sledenja temu ali onemu guruju,
iz Indije ali iz te dežele,
in guruji se po celem svetu
na žalost pojavljajo kot gobe po dežju.
Toda če bi lahko brez sprejemanja
kakršnekoli avtoritete,
kajti v duhovnosti ni avtoritete,
ni guruja, ni duhovnika, ni sankcij.
Razumevanje tega je zelo pomembno,
če se bomo skupaj lotili raziskovanja
vseh težav, ki jih imajo človeška bitja
že toliko stoletij,
generacija za generacijo.
Najprej, če lahko izpostavim,
tukaj ni avtoritete.
Smo prijatelji, dva prijatelja,
ki skupaj pretresata
naše spore, naše negotovosti,
naše muke,
stvari, skozi katere gremo
ljudje v življenju
in končamo s smrtjo,
ne da bi razumeli, za kaj gre,
ali pa se predamo nekemu delovanju,
misleč, da bo rešilo
vse človeške spore, tegobe in strahove.
Ko jasno in dokončno razumemo,
da ni avtoritete, da govorec
nima nobene avtoritete,
čeprav morda sedi na odru,
le zaradi tega, da se lažje vidimo.
Toda malo višine mu ne da
prav nobene avtoritete.
Zato ga ne postavljajte
v vlogo avtoritete,
mu ne dajajte avtoritete.
In jaz to resnično mislim,
ker v psiholoških stvareh,
ki jih bomo skupaj
globoko raziskovali,
ni avtoritete, najsi gre
za evropske psihologe
ali moderne psihologe
ali guruje ali knjige, ali moderne
ali starodavne rešenike,
če na tem psihološkem polju
sprejmemo avtoriteto,
to pomeni zanikanje jasnosti,
jasnega mišljenja,
logike, razumnosti in zato celote.
Beseda ''celota'' pomeni,
da smo dobrega zdravja,
ker smo razumni in prav tako
pomeni sveto (holy).
Torej, ko uporabimo
besedo ''celota'', celovit,
to pomeni - zdravje,
razumnost, jasnost
in to, kar je sveto, popolno.
Torej, kot smo rekli,
ker na psihološkem polju
ni avtoritete,
odvržemo, vse, kar so
nam ljudje povedali
- če lahko -
kar je zelo težko,
in korak za korakom raziščemo,
spet, če lahko,
velikansko težavo obstoja,
našega vsakdana.
Psihološko, notranje,
smo človeška bitja,
kjer koli že smo, psihološko, svet.
Svet smo mi, svet je jaz
in jaz sem svet.