WEBVTT

00:00:05.120 --> 00:00:09.040
Moje ime je May-Li Khoe, sem oblikovalka in izumiteljica.

00:00:10.300 --> 00:00:15.680
Nekatere stvari, ki sem jih zasnovala, so bile uporabljene v Applu, 
zdaj pa načrtujem izdelke za otroke, ki jih lahko uporabljajo

00:00:15.680 --> 00:00:18.060
tako, da lažje preživijo v šoli.

00:00:18.060 --> 00:00:22.300
Moja druga dela vključujejo delo DJ-a in plesa.

00:00:25.620 --> 00:00:27.960
Računalniki so povsod!

00:00:27.960 --> 00:00:33.180
So v naših žepih, v avtomobilih, ljudje jih imajo na zapestjih.

00:00:33.180 --> 00:00:35.460
Morda so ravno zdaj v vašem nahrbtniku.

00:00:36.160 --> 00:00:38.820
Toda kaj naredi računalnik, res računalnik?

00:00:38.820 --> 00:00:41.000
Kaj sploh naredi računalnik, res računalnik?

00:00:41.000 --> 00:00:42.980
In kako sploh deluje?

00:00:46.380 --> 00:00:50.180
Pozdravljeni, sem Nat! Bil sem eden prvotnih
oblikovalcev Xbox-a.

00:00:50.460 --> 00:00:56.040
Delal sem z računalniki, odkar sem bil star okoli 7 let,
zdaj pa delam na virtualni resničnosti.

00:01:07.180 --> 00:01:10.520
Kot ljudje smo vedno izdelovali orodja, 
ki bi nam pomagala reševati težave.

00:01:10.600 --> 00:01:15.900
Orodja, kot so samokolnica, kladivo, tiskarski stroj ali prikolice za tovornjake.

00:01:15.900 --> 00:01:19.220
Vsi ti izumi so nam pomagali pri ročnem delu.

00:01:19.220 --> 00:01:21.280
Sčasoma so se ljudje začeli spraševati,

00:01:21.380 --> 00:01:25.560
če bi lahko bile naprave zasnovane in zgrajene tako, 
da bi nam pomagale pri našem razmišljanju,

00:01:25.560 --> 00:01:29.820
kot sta reševanje enačb ali sledenje zvezd na nebu.

00:01:29.820 --> 00:01:34.280
Namesto premikanja ali upravljanja fizičnih stvari, 
kot sta umazanija in kamenje,

00:01:34.280 --> 00:01:38.300
bi morali biti te naprave oblikovane za upravljanje s podatki.

00:01:40.040 --> 00:01:43.740
Ko so pionirji računalništva raziskovali, kako bi oblikovali 
miselno napravo,

00:01:43.740 --> 00:01:46.920
so spoznali, da mora ta opravljati 4 različne naloge.

00:01:48.240 --> 00:01:50.240
Potrebno bi bilo, da vnese podatke,

00:01:51.080 --> 00:01:52.360
jih shrani,

00:01:53.400 --> 00:01:56.180
obdela in nato izpiše rezultate.

00:01:56.700 --> 00:01:58.580
Zdaj morda to zveni preprosto,

00:01:58.580 --> 00:02:01.980
vendar so te 4 stvari skupne za vse računalnike.

00:02:02.740 --> 00:02:05.620
To naredi računalnik, res računalnik.

00:02:07.940 --> 00:02:10.419
Prvi računalniki so bili izdelani iz lesa in kovine,

00:02:10.419 --> 00:02:12.580
z mehanskimi ročicami in zobniki.

00:02:13.360 --> 00:02:17.600
V 20. stoletju pa so računalniki začeli uporabljati električne komponente.

00:02:17.600 --> 00:02:21.100
Ti prvi računalniki so bili zelo veliki in zelo počasni.

00:02:21.100 --> 00:02:25.380
Računalnik v velikosti sobe je potreboval za rešitev 
preprostega matematičnega problema tudi nekaj ur.

00:02:27.400 --> 00:02:33.040
Ti stroji so bleščečih, raznolikih barv in imajo številne utripajoče luči.

00:02:33.320 --> 00:02:36.100
Računalniki so začeli kot osnovni kalkulatorji,

00:02:36.100 --> 00:02:40.760
kar je bilo v tistem času nekaj neverjetnega. 
Takrat so samo obdelovali številke.

00:02:40.800 --> 00:02:47.220
Ampak zdaj jih lahko uporabljamo za pogovor med seboj, 
lahko jih uporabimo za igranje iger, nadzor robotov,

00:02:47.220 --> 00:02:49.980
naredite lahko vsako noro stvar, ki si jo verjetno lahko predstavljate.

00:02:50.920 --> 00:02:54.120
Sodobni računalniki ne izgledajo podobnim tistim starim, 
groznim napravam,

00:02:54.120 --> 00:02:56.580
vendar še vedno delajo iste 4 stvari.

00:03:02.740 --> 00:03:04.740
Najprej bomo govorili o vhodnih podatkih.

00:03:04.740 --> 00:03:07.180
Ti so moji najljubši, ker so vhodni podatki

00:03:07.180 --> 00:03:12.240
stvari, ki jih naredi nekdo, ali jih naredite vi, da računalnik nekaj naredi.

00:03:12.240 --> 00:03:14.160
Računalnikom lahko poveste, kaj naj naredijo s tipkovnico,

00:03:14.160 --> 00:03:18.640
lahko jim poveste, kaj naj storijo z miško, mikrofonom, fotoaparatom.

00:03:18.640 --> 00:03:22.400
In zdaj, če nosite računalnik na zapestju, morda spremlja 
vaš srčni utrip,

00:03:22.400 --> 00:03:25.520
ali v avtu morda posluša, kaj dela avtomobil.

00:03:25.520 --> 00:03:31.180
Zaslon na dotik lahko dejansko zazna vaš prst in to uporabi kot 
vhod za to, kar počne.

00:03:36.200 --> 00:03:40.680
Vsi ti različni vhodni podatki dajejo računalniku podatke, 
ki se potem shranijo v pomnilnik.

00:03:41.860 --> 00:03:45.480
Računalniški procesor uporabi podatke iz pomnilnika.

00:03:45.480 --> 00:03:47.920
Jih uporabi ali spremeni, z uporabo algoritma,

00:03:47.920 --> 00:03:49.980
ki je le niz ukazov.

00:03:49.980 --> 00:03:54.180
Nato znova pošlje obdelane podatke, ki se ponovno shranijo v pomnilnik.

00:03:54.200 --> 00:03:58.620
To se nadaljuje, dokler obdelani podatki niso pripravljeni na izpis.

00:04:03.320 --> 00:04:07.260
Kako računalnik izpiše podatke je odvisno od tega, 
za kaj je bil računalnik ustvarjen, da bi delal.

00:04:07.260 --> 00:04:13.180
Računalniški zaslon lahko prikaže besedilo, fotografije, 
videoposnetke ali interaktivne igre - celo virtualno resničnost!

00:04:13.180 --> 00:04:17.279
Izhod iz računalnika lahko vključuje tudi signale za nadzor robota.

00:04:17.279 --> 00:04:19.820
In ko se računalniki povežejo preko interneta,

00:04:19.820 --> 00:04:23.880
izhodni podatki iz enega računalnika postanejo 
vhodni podatki v drugem in obratno.

00:04:25.620 --> 00:04:29.760
Računalniki, ki jih uporabljamo danes, se resnično razlikujejo od najzgodnejših miselnih računalniških naprav.

00:04:29.760 --> 00:04:32.620
In kdo ve, kakšni bodo jutrišnji računalniki?

00:04:32.620 --> 00:04:37.480
Moje upanje je, da lahko pomagate pri odločitvi o tem, 
kako naj jutrišnji računalniki izgledajo.

00:04:37.480 --> 00:04:41.480
Toda v vseh računalnikih, ne glede na različne vrste tehnologije, 
ki jih uporabljajo,

00:04:41.480 --> 00:04:44.580
vedno delajo iste 4 stvari.

00:04:44.580 --> 00:04:46.360
Sprejmejo podatke,

00:04:46.360 --> 00:04:47.980
jih shranijo kot podatke,

00:04:47.980 --> 00:04:49.520
jih obdelajo

00:04:49.520 --> 00:04:51.460
in nato izpišejo rezultate.

00:04:51.694 --> 00:05:04.024
Prevod: Nejc Špeglič