WEBVTT 00:00:07.472 --> 00:00:09.753 O, oprostite! 00:00:10.338 --> 00:00:11.398 Ste kdaj zazehali, 00:00:11.398 --> 00:00:13.418 ker je zazehal nekdo drug? 00:00:13.418 --> 00:00:15.168 Niste posebno utrujeni, 00:00:15.168 --> 00:00:18.209 a naenkrat na široko odprete usta 00:00:18.209 --> 00:00:22.124 in močno 00:00:22.124 --> 00:00:23.914 zazehate. 00:00:23.914 --> 00:00:27.237 Ta fenomen je znan kot nalezljivo zehanje. 00:00:27.237 --> 00:00:29.121 Čeprav znanstveniki ne razumejo popolnoma, 00:00:29.121 --> 00:00:30.415 zakaj se to zgodi, 00:00:30.415 --> 00:00:33.499 trenutno raziskujejo veliko hipotez. 00:00:33.499 --> 00:00:34.873 Poglejmo nekaj 00:00:34.873 --> 00:00:36.581 prevladujočih, 00:00:36.581 --> 00:00:38.999 začnimo z dvema fiziološkima hipotezama 00:00:38.999 --> 00:00:41.953 in se nato premaknimo na psihološko. 00:00:41.953 --> 00:00:44.754 Naša prva fiziološka hipoteza 00:00:44.754 --> 00:00:46.227 trdi, da nalezljivo zehanje 00:00:46.227 --> 00:00:48.525 sproži nek določen dražljaj 00:00:48.525 --> 00:00:50.012 v prvotnem zehanju. 00:00:50.012 --> 00:00:52.861 Temu se reče fiksiran vzorec obnašanja. 00:00:52.861 --> 00:00:55.943 Zamislite si fiksiran vzorec obnašanja kot refleks. 00:00:55.943 --> 00:00:58.692 Zaradi tvojega zehanja zeham še jaz. 00:00:58.692 --> 00:01:00.532 Podobno kot pri učinku domin 00:01:00.532 --> 00:01:02.115 zehanje ene osebe sproži zehanje 00:01:02.115 --> 00:01:04.999 pri osebi blizu, ki je dejanje opazovala. 00:01:04.999 --> 00:01:06.995 Ko je enkrat ta refleks sprožen, 00:01:06.995 --> 00:01:08.530 se mora odviti. 00:01:08.530 --> 00:01:10.137 Ste poskušali ustaviti zehanje, 00:01:10.147 --> 00:01:11.543 ko se je enkrat začelo? 00:01:11.543 --> 00:01:14.531 Praktično nemogoče! 00:01:15.268 --> 00:01:17.178 Druga fiziološka hipoteza 00:01:17.178 --> 00:01:20.300 je znana kot nezavedna mimikrija, 00:01:20.300 --> 00:01:22.012 oziroma učinek kameleona. 00:01:22.012 --> 00:01:24.584 To se zgodi, ko oponašate obnašanje nekoga 00:01:24.584 --> 00:01:25.636 ne da bi se zavedali, 00:01:25.636 --> 00:01:28.587 pretanjen in nezaveden manever posnemanja. 00:01:28.587 --> 00:01:31.163 Ljudje radi posnemamo držo drug drugega. 00:01:31.163 --> 00:01:32.705 Če sediš nasproti nekoga, 00:01:32.705 --> 00:01:34.254 ki ima prekrižane noge, 00:01:34.254 --> 00:01:36.712 boš morda tudi sam prekrižal noge. 00:01:36.712 --> 00:01:38.915 Ta hipoteza predlaga 00:01:38.915 --> 00:01:41.224 da zehamo, ko zeha nekdo drug, 00:01:41.224 --> 00:01:43.031 ker podzavestno posnemamo 00:01:43.031 --> 00:01:44.533 njegovo ali njeno obnašanje. 00:01:44.533 --> 00:01:47.188 Znanstveniki verjamejo, da je ta učinek kameleona 00:01:47.188 --> 00:01:50.054 mogoč zaradi posebnega seta nevronov, 00:01:50.054 --> 00:01:52.475 znanega kot zrcalni nevroni. 00:01:53.336 --> 00:01:55.586 Zrcalni nevroni so vrsta možganskih celic, 00:01:55.586 --> 00:01:58.146 ki se, ko dejanje izvedemo, odzove enako 00:01:58.146 --> 00:01:59.704 kot takrat, ko vidimo koga drugega 00:01:59.704 --> 00:02:01.504 izvajati to dejanje. 00:02:01.504 --> 00:02:02.831 Ti nevroni so pomembni 00:02:02.831 --> 00:02:04.771 za učenje in samozavedanje. 00:02:04.771 --> 00:02:07.922 Na primer, ko gledate nekoga, kako nekaj dela, 00:02:07.922 --> 00:02:09.900 na primer plete 00:02:09.900 --> 00:02:11.092 ali si nanaša šminko, 00:02:11.092 --> 00:02:14.590 vam lahko pomaga izvajati ta dejanja bolj pravilno. 00:02:14.590 --> 00:02:17.420 Nevrološke študije so z uporabo fMRI, 00:02:17.420 --> 00:02:19.701 funkcionalne magnetne resonance, 00:02:19.701 --> 00:02:21.839 pokazale, da ko vidimo nekoga zehati 00:02:21.839 --> 00:02:23.921 ali celo samo slišimo njihovo zehanje, 00:02:23.921 --> 00:02:25.794 se posebno področje v možganih, 00:02:25.794 --> 00:02:27.392 kjer so ti zrcalni nevroni, 00:02:27.392 --> 00:02:28.586 zasveti, 00:02:28.586 --> 00:02:30.800 kar v nas povzroči odziv 00:02:30.800 --> 00:02:33.996 z enakim dejanjem: zehanjem. 00:02:33.996 --> 00:02:36.752 Naša psihološka hipoteza prav tako vključuje 00:02:36.752 --> 00:02:38.644 delo teh zrcalnih nevronov. 00:02:38.644 --> 00:02:41.800 Rekli mu bomo sočutno zehanje. 00:02:41.800 --> 00:02:43.582 Sočutje je zmožnost razumeti, 00:02:43.582 --> 00:02:45.170 kaj čuti nekdo drug, 00:02:45.170 --> 00:02:46.742 in deliti njihova čustva, 00:02:46.742 --> 00:02:49.891 ključna sposobnost za socialno žival, kot smo mi. 00:02:49.891 --> 00:02:52.442 Pred kratkim so znanstveniki odkrili, 00:02:52.442 --> 00:02:54.091 da nam pod-set zrcalnih nevronov 00:02:54.091 --> 00:02:56.409 omogoča vživljanje v čustva drugih 00:02:56.409 --> 00:02:58.207 na globlji ravni. 00:02:58.207 --> 00:02:59.252 Znastveniki so odkrili 00:02:59.252 --> 00:03:01.500 ta sočutni odziv na zehanje 00:03:01.500 --> 00:03:03.120 med testiranjem prve hipoteze, 00:03:03.120 --> 00:03:04.716 vzorec fiksiranega dejanja. 00:03:04.716 --> 00:03:06.503 Ta študija naj bi pokazala, 00:03:06.503 --> 00:03:08.966 da se pri psih refleks zehanja sproži 00:03:08.966 --> 00:03:11.784 že samo ob zvoku človeškega zehanja. 00:03:11.784 --> 00:03:14.530 Njihova študija je to sicer potrdila, 00:03:14.530 --> 00:03:16.580 a našli so še nekaj zanimivega. 00:03:16.580 --> 00:03:19.797 Psi so pogosteje zehali ob znanem zehanju, 00:03:19.797 --> 00:03:21.297 na primer ob lastnikovem, 00:03:21.297 --> 00:03:24.088 kot pa ob zehanju neznanca. 00:03:24.088 --> 00:03:25.250 Tej študiji so sledile 00:03:25.250 --> 00:03:27.042 druge študije na ljudeh in primatih, 00:03:27.042 --> 00:03:29.048 ki so pokazale, da se nalezljivo zehanje 00:03:29.048 --> 00:03:32.895 pojavi pogosteje med prijatelji kot med neznanci. 00:03:32.895 --> 00:03:35.708 Pravzaprav se nalezljivo zehanje začne pojavljati, 00:03:35.708 --> 00:03:38.960 ko smo stari štiri ali pet let, 00:03:38.960 --> 00:03:39.866 takrat, ko otroci 00:03:39.866 --> 00:03:42.602 razvijejo sposobnost prepoznavanja čustev drugih. 00:03:43.201 --> 00:03:45.885 Medtem ko novejše študije želijo 00:03:45.885 --> 00:03:47.329 dokazati, da nalezljivo zehanje 00:03:47.329 --> 00:03:49.413 temelji na moči vživljanja v čustva drugih, 00:03:49.413 --> 00:03:50.630 je potrebnih več raziskav, 00:03:50.630 --> 00:03:52.995 da ugotovimo, kaj se pravzaprav dogaja. 00:03:52.995 --> 00:03:54.930 Možno je, da odgovor leži 00:03:54.930 --> 00:03:56.912 v povsem drugi hipotezi. 00:03:56.912 --> 00:03:59.147 Ko naslednjič zazehate, 00:03:59.147 --> 00:04:01.470 si vzemite trenutek, pomislite kaj se je zgodilo. 00:04:02.653 --> 00:04:04.534 Ste mislili na zehanje? 00:04:05.026 --> 00:04:07.015 Je kdo blizu vas zazehal? 00:04:07.015 --> 00:04:09.995 Je bil to neznanec ali vaš bližnji? 00:04:11.025 --> 00:04:14.144 Ali sedaj zehate?