Začne se s kašljem

ali piskanjem.

Kmalu začutite tiščanje v prsih.

Dihanje se pospeši in postane plitvo,

zato ostanete brez zraka.

To so tipični znaki astmatičnega napada.

Preko 300 milijonov ljudi po svetu
trpi za astmo,

in vsako leto zaradi nje umre
okoli 250,000 ljudi.

A zakaj sploh dobijo astmo
in zakaj je lahko smrtonosna?

Astma vpliva na dihalni sistem,

posebej na manjše dihalne poti,

kot so bronhiji in bronhioli.

Te dihalne poti so od znotraj obložene
z oblogo sluzi,

ki jo obkroža sloj gladkih mišic.

Pri astmatikih so te dihalne poti
kronično vnete,

zato so lahko preveč odzivne
na določene sprožilce.

Taki sprožilci so denimo tobačni dim,

cvetni prah,

prah,

dišave,

telesna vadba,

mrzlo vreme,

stres,

celo navadni prehlad.

Ko so astmatiki 
izpostavljeni tem sprožilcem,

lahko pride do astmatičnega napada
ali poslabšanja astme.

Ampak kako ti vsakdanji dejavniki
pripeljejo do astmatičnega napada?

Če je astmatik izpostavljen sprožilcu,

se mišični obroči okoli majhnih
dihalnih poti v pljučih

skrčijo in zožijo.

Hkrati sprožilec poslabša vnetje,

sluzna obloga nabrekne

in izloči več sluzi.

Ponavadi

telo s sluzjo lovi in čisti delce,
kot sta prah ali cvetni prah,

a med astmatičnim napadom

blokira ozke dihalne poti,
zato je še težje dihati.

Ti učinki pripeljejo do
astmatičnih simptomov.

Krčenje gladkih mišic povzroči
občutek tesnobe v prsih.

Pretirana sluz ter povečano vnetje
pripeljeta do kašlja.

Kaj pa piskanje?

To je posledica zožanih dihalnih poti,

saj zrak piska, ko gre skozi ozke prehode.

Zaradi teh simptomov se bolniku lahko zdi,
da mu zmanjkuje zraka.

A v nasprotju z intuicijo,
je med astmatičnim napadom

zaradi vnetja morda težje izdihniti
kot vdihniti.

Sčasoma to privede do presežka 
zraka v pljučih,

čemur pravimo hiperinflacija.

Zaradi zraka, ujetega v pljučih,
se mora telo bolj truditi,

da zrak potiska v pljuča in iz njih.

To lahko pripelje do zmanjšane dobave
kisika v organe in tkiva.

Če hudega astmatičnega napada ne zdravimo,

včasih telo ne zdrži.

To lahko povzroči smrt
zaradi pomanjkanja kisika.

Kako lahko preprečimo te neprijetne,
morda smrtonosne napade

pri astmatikih?

En način je z zmanjšanjem
prisotnosti sprožilcev.

Na žalost je svet nepredvidljiv

in izpostavljenosti sprožilcem
ne moremo vedno nadzorovati.

Tu pomagajo inhalatorji,
glavni pripomoček za astmatike.

Inhalatorji pomagajo nadzorovati
in preprečevati simptome astme.

Zdravilo prepeljejo po 
obolelih dihalnih poteh

s pomočjo tekoče meglice ali finega prahu
ter zdravijo težavo, kjer je nastala.

Obstajajo v dveh oblikah.

Eno so zdravila, ki lajšajo,

ki takoj zdravijo simptome
in vsebujejo beta agoniste.

Beta agonisti sprostijo napete mišice

in razširijo dihalne poti, da lahko
več zraka pride v pljuča in iz njih.

Druga vrsta inhalatorjev deluje
kot preventivno zdravilo,

ki dolgoročno zdravi simptome astme

in vsebuje kortikosteroide.

Kortikosteroidi zmanjšujejo občutljivost
dihalnih poti ter vnetje,

da lahko astmo bolje nadzorujemo.

So tudi ključni za preprečevanje
dolgotrajne škode

zaradi kroničnega vnetja,

ki lahko povzroči brazgotine
na dihalnih poteh.

Inhalatorji so zelo učinkoviti

in mnogim pomagajo bolje živeti.

Čeprav smo pri zdravljenju
in diagnosticiranju astme

precej napredovali,

še vedno ne poznamo njenih vzrokov.

Trenutno verjamemo,
da je gre za kombinacijo genetskih

in okoljskih dejavnikov,

ki morda vplivajo v zgodnjem otroštvu.

Novejše raziskave astmo povezujejo
tudi z revščino.

Tu gre lahko za vzroke, povezane

z izpostavljenostjo dodatnim
onesnaževalcem in okoljskim dražilom

ali s težjim dostopom do medicinske oskrbe
in zdravil.

Bolje ko bomo razumeli astmo, lažje bomo

ohranili človeške dihalne poti
srečne in zdrave.