1
00:00:07,108 --> 00:00:12,942
»Tukaj počiva Artur,
kralj, ki je bil, in kralj, ki bo.«

2
00:00:12,942 --> 00:00:16,286
Tako pravi napis na
nagrobniku kralja Arturja

3
00:00:16,286 --> 00:00:20,358
v knjigi Arturjeva smrt Thomasa Maloryja.

4
00:00:20,358 --> 00:00:22,225
Ko je Malory to zapisal v 15. stoletju,

5
00:00:22,225 --> 00:00:27,031
ni mogel vedeti, kako
preroški bo postal ta napis.

6
00:00:27,031 --> 00:00:31,664
Kralj Artur se je znova in znova
porodil v naši skupni domišljiji,

7
00:00:31,664 --> 00:00:33,714
skupaj s svojim spremstvom vitezov,

8
00:00:33,714 --> 00:00:34,714
Guinevere,

9
00:00:34,714 --> 00:00:35,921
okroglo mizo,

10
00:00:35,921 --> 00:00:36,800
Camelotom

11
00:00:36,800 --> 00:00:39,634
in seveda Excaliburjem.

12
00:00:39,634 --> 00:00:44,013
Ampak od kod prihajajo
te zgodbe in ali je v njih kaj resnice?

13
00:00:44,013 --> 00:00:48,695
Kralj Artur, kot ga poznamo,
je stvaritev poznega srednjega veka,

14
00:00:48,695 --> 00:00:54,252
ampak legenda o njem ima dejansko korenine
v keltski poeziji iz zgodnejšega časa:

15
00:00:54,252 --> 00:00:57,190
časa saksonske invazije Britanije.

16
00:00:57,190 --> 00:01:01,223
Po tem, ko so Rimljani zapustili Britanijo
v letu 410 našega štetja,

17
00:01:01,223 --> 00:01:04,613
so saksonski osvajalci iz današnjega
ozemlja Nemčije in Danske

18
00:01:04,613 --> 00:01:09,149
hitro izkoristili ranljivost
zapuščenega ozemlja.

19
00:01:09,149 --> 00:01:12,689
Prebivalci Britanije so se srdito
borili proti osvajalcem

20
00:01:12,689 --> 00:01:15,416
preko več nemirnih stoletij.

21
00:01:15,416 --> 00:01:18,063
Iz tistega časa imamo zelo malo zapisov,

22
00:01:18,063 --> 00:01:21,697
zato je težko pravilno
rekonstruirati zgodovino.

23
00:01:21,697 --> 00:01:26,162
Kljub temu nam ohranjena poezija
iz tega obdobja poda nekaj namigov.

24
00:01:26,162 --> 00:01:31,118
Ena izmed pesmi, "The Gododdin",
čisto prvič omeni Arturja,

25
00:01:31,118 --> 00:01:34,345
čeprav sam Artur
dejansko ne nastopa v njej.

26
00:01:34,345 --> 00:01:37,717
Pravi, da je bil drugi
bojevnik z imenom Gwawrddur

27
00:01:37,717 --> 00:01:42,024
izurjen v ubijanju svojih sovražnikov,
ampak vseeno ni bil tako dober kot Artur.

28
00:01:42,024 --> 00:01:43,578
To nam ne pove veliko,

29
00:01:43,578 --> 00:01:45,566
ampak kdorkoli je bil ta Artur,

30
00:01:45,566 --> 00:01:48,817
je moral veljati
za zlati standard bojevnikov.

31
00:01:48,817 --> 00:01:54,405
Žal pa ni jasno, ali je komu vladal
ali če je sploh živel.

32
00:01:54,405 --> 00:01:56,164
Kljub negotovosti

33
00:01:56,164 --> 00:02:00,016
so omembe Arturja, stoletja
kasneje, pritegnile

34
00:02:00,016 --> 00:02:01,791
pozornost ambicioznega zgodovinarja.

35
00:02:01,791 --> 00:02:08,997
Leta 1130 je bil Geoffrey iz Monmoutha
skromen duhovnik z velikimi ambicijami.

36
00:02:08,997 --> 00:02:11,173
Več let je uporabljal

37
00:02:11,173 --> 00:02:13,719
keltske in latinske vire in
tako ustvaril

38
00:02:13,719 --> 00:02:17,289
dolgo latinsko kroniko z
naslovom “Zgodovina britanskih kraljev”.

39
00:02:17,289 --> 00:02:20,868
Glavni junak je bil kralj Artur.

40
00:02:20,868 --> 00:02:24,641
Zgodovina je radodarno
ime za Geoffreyjevo pripoved.

41
00:02:24,641 --> 00:02:27,857
Pisal je šesto let po saksonski invaziji,

42
00:02:27,857 --> 00:02:30,597
zbral je odlomke mitov in poezije

43
00:02:30,597 --> 00:02:34,736
ter s tem skušal nadomestiti skoraj
popolno pomanjkanje uradnih zapisov.

44
00:02:34,736 --> 00:02:37,191
Nekaj njegovih virov je
omenjalo Arturja,

45
00:02:37,191 --> 00:02:40,538
drugi so bili resnični opisi
bitk in krajev.

46
00:02:40,538 --> 00:02:43,722
Ampak veliko jih je predstavljalo
mitične junake, ki so se bojevali,

47
00:02:43,722 --> 00:02:47,181
kljub majhnemu upanju za zmago
s pomočjo čarobnih mečev in čarovnije.

48
00:02:47,181 --> 00:02:49,043
Geoffrey je združil vse skupaj:

49
00:02:49,043 --> 00:02:51,640
magični meč Caledfwlch

50
00:02:51,640 --> 00:02:55,762
in rimljansko utrdbo Caerleon, ki sta
se pojavila v njegovi izvirni literaturi,

51
00:02:55,762 --> 00:03:00,973
zato je Geoffreyjev Artur vladal
iz Caerleona in vihtel Caliburnus,

52
00:03:00,973 --> 00:03:03,575
latinski prevod Caledfwlcha.

53
00:03:03,575 --> 00:03:06,906
Geoffrey je Arturjevi zgodbi
dodal pametnega svetovalca Merlina,

54
00:03:06,906 --> 00:03:10,845
ki je osnovan na keltskem pesniku Myrrdin.

55
00:03:10,845 --> 00:03:14,005
Če je Artur res živel, je bil
najverjetneje vojaški vodja,

56
00:03:14,005 --> 00:03:18,975
ampak Geoffreyjevi veličastni zgodovini
je bolj ustrezal lik kralja iz gradu.

57
00:03:18,975 --> 00:03:22,022
Geoffreyjeva pripoved je
pritegnila pozornost, na katero je upal,

58
00:03:22,022 --> 00:03:24,239
in kmalu jo je pesnik Wace
okoli leta 1155 n.š.

59
00:03:24,239 --> 00:03:28,375
prevedel iz latinščine v francoščino.

60
00:03:28,375 --> 00:03:32,117
Wace je dodal še eno značilnost
Arturjevemu izročilu o Geoffreyjevem meču,

61
00:03:32,117 --> 00:03:32,818
gradu

62
00:03:32,818 --> 00:03:34,102
in čarovniku:

63
00:03:34,102 --> 00:03:35,994
okroglo mizo.

64
00:03:35,994 --> 00:03:38,224
Zapisal je, da je Artur dal
zgraditi mizo zato,

65
00:03:38,224 --> 00:03:41,656
da bi bili vsi gostje na njegovem
dvoru enakovredni,

66
00:03:41,656 --> 00:03:45,713
in da se ne bi nihče mogel
hvaliti z višjim položajem pri mizi.

67
00:03:45,713 --> 00:03:51,059
Po branju Waceovega prevoda, je še en
francoski pesnik, Chrétien de Troyes,

68
00:03:51,059 --> 00:03:55,776
napisal serijo ljubezenskih romanov, ki so
katapultirali Arturjevo zgodbo v slavo.

69
00:03:55,776 --> 00:04:00,960
Predstavil je zgodbe posameznih vitezov,
na primer Lancelota in Gawaina

70
00:04:00,960 --> 00:04:03,706
in zmešal elemente
romantike s pustolovščinami.

71
00:04:03,706 --> 00:04:05,245
Ustvaril je Arturjev,

72
00:04:05,245 --> 00:04:06,322
Lancelotov

73
00:04:06,322 --> 00:04:08,753
in Guineverin ljubezenski trikotnik.

74
00:04:08,753 --> 00:04:14,568
V medčloveške spletke je
vnesel še sveti gral.

75
00:04:14,568 --> 00:04:21,063
Chrétien je najbrž temeljil moč grala na
magičnih predmetih iz keltske mitologije.

76
00:04:21,063 --> 00:04:23,675
Živel je sredi Križarskih vojn

77
00:04:23,675 --> 00:04:28,170
in drugi so postavili skrbi časa na gral

78
00:04:28,170 --> 00:04:31,716
in mu tako dodelili vlogo
mogočne relikvije iz časa križanja.

79
00:04:31,716 --> 00:04:34,887
Sledile so številne
priredbe Chrétienovega dela

80
00:04:34,887 --> 00:04:37,033
v francoščini in drugih jezikih.

81
00:04:37,033 --> 00:04:41,008
Med temi priredbami je
Caerleon postal Camelot,

82
00:04:41,008 --> 00:04:44,736
in Caliburnus se je
prekrstil v Excalibur.

83
00:04:44,736 --> 00:04:45,997
V 15. stoletju

84
00:04:45,997 --> 00:04:50,473
je Sir Thomas Malory združil
zgodbe v »Arturjevo smrt«,

85
00:04:50,473 --> 00:04:53,643
ki je osnova številnih
sodobnih pripovedi o Kralju Arturju.

86
00:04:53,643 --> 00:04:57,751
V tisočih letih odkar se je
Artur prvič prikazal v keltski pesmi,

87
00:04:57,751 --> 00:05:00,362
se je njegova zgodba
kar naprej spreminjala,

88
00:05:00,362 --> 00:05:04,633
da bi odražala zainteresiranost njegovih
kronistov in njihovih občinstev.

89
00:05:04,633 --> 00:05:08,229
Še danes to legendo
predelujemo in prilagajamo.

90
00:05:08,229 --> 00:05:10,137
Ne glede na to,
ali je ta mož kdaj živel,

91
00:05:10,137 --> 00:05:12,583
ljubil, vladal
ali živel pustolovsko,

92
00:05:12,583 --> 00:05:16,296
je nedvomno, da je njegov lik
postal nesmrten.