WEBVTT

00:00:07.107 --> 00:00:09.920
Ljudje poznamo presenetljiv vbod igle,

00:00:09.920 --> 00:00:12.419
žgočo bolečino udarca v prst

00:00:12.419 --> 00:00:14.809
ter utripajočo bolečino zobobola.

00:00:14.809 --> 00:00:19.300
Znamo določiti veliko oblik bolečine
in jo odpravljamo na več načinov.

00:00:19.300 --> 00:00:21.710
Kaj pa druge vrste?

00:00:21.710 --> 00:00:25.000
Kako živali okrog nas čutijo bolečino?

00:00:25.870 --> 00:00:28.030
To moramo ugotoviti.

00:00:28.030 --> 00:00:29.651
Živali imamo za ljubljenčke,

00:00:29.651 --> 00:00:31.260
bogatijo naše okolje,

00:00:31.370 --> 00:00:33.541
gojimo jih za hrano

00:00:33.541 --> 00:00:37.691
ter jih uporabljamo v poskusih
za znanost in človekovo zdravje.

00:00:37.691 --> 00:00:39.740
Živali so za nas pomembne,

00:00:39.740 --> 00:00:43.802
zato jim ne smemo povzročati
nepotrebne bolečine.

00:00:44.462 --> 00:00:47.111
Za nam podobne živali, kot so sesalci,

00:00:47.111 --> 00:00:49.751
pogosto vemo, kdaj trpijo.

00:00:50.151 --> 00:00:52.391
A veliko stvari ni jasnih,

00:00:52.391 --> 00:00:55.941
denimo, ali tisto, kar nam
odpravlja bolečino, deluje pri njih.

00:00:55.941 --> 00:00:57.991
In bolj ko je žival drugačna od nas,

00:00:57.991 --> 00:01:00.825
težje razumemo, kaj čuti.

00:01:00.985 --> 00:01:03.592
Kako vemo, kdaj kozica trpi?

00:01:03.592 --> 00:01:04.921
Kača?

00:01:04.921 --> 00:01:06.481
Polž?

00:01:06.481 --> 00:01:09.062
Pri vretenčarjih, tudi ljudeh,

00:01:09.162 --> 00:01:12.372
bolečino delimo na dva različna dela.

00:01:12.672 --> 00:01:16.120
Pri prvem živci in koža
začutijo nekaj škodljivega

00:01:16.120 --> 00:01:18.945
in to informacijo posredujejo hrbtenjači.

00:01:18.945 --> 00:01:21.704
Tam motorični nevroni sprožijo gibe,

00:01:21.704 --> 00:01:24.512
zaradi katerih
se hitro odmaknemo od grožnje.

00:01:24.512 --> 00:01:28.322
To je fizična zaznava bolečine,
imenovana nocicepcija,

00:01:28.322 --> 00:01:29.818
in skoraj vse živali,

00:01:29.818 --> 00:01:32.297
celo tiste z zelo enostavnim
živčnim sistemom,

00:01:32.297 --> 00:01:33.515
jo imajo.

00:01:33.515 --> 00:01:36.752
Brez te sposobnosti se živali
ne bi mogle izogniti poškodbam

00:01:36.752 --> 00:01:39.266
in to bi ogrozilo njihovo preživetje.

00:01:39.586 --> 00:01:43.305
Drugi del je zavestno
prepoznanje bolečine.

00:01:43.305 --> 00:01:46.443
Pri ljudeh to pomeni,
da receptorji v koži

00:01:46.463 --> 00:01:50.815
naredijo drugo povezavo
preko hrbtenjače v možgane.

00:01:51.175 --> 00:01:56.382
Tam milijoni nevronov v več regijah
ustvarijo občutek bolečine.

00:01:56.842 --> 00:02:01.132
Za nas je to kompleksno izkustvo,
povezano s čustvi strahu,

00:02:01.152 --> 00:02:01.852
panike

00:02:01.852 --> 00:02:03.032
in stresa,

00:02:03.032 --> 00:02:05.364
kar lahko sporočimo drugim.

00:02:05.564 --> 00:02:08.313
Težje pa je vedeti,
kako točno živali izkusijo

00:02:08.313 --> 00:02:10.022
ta del procesa,

00:02:10.022 --> 00:02:12.982
saj nam večina ne more
pokazati, kaj čutijo.

00:02:13.702 --> 00:02:17.943
Z opazovanjem obnašanja živali
pa dobimo določene namige.

00:02:18.893 --> 00:02:22.343
Ranjene divje živali
oskrbijo svoje rane,

00:02:22.343 --> 00:02:24.534
z zvoki ponazorijo neugodje

00:02:24.534 --> 00:02:26.583
in se umaknejo.

00:02:26.843 --> 00:02:31.124
V laboratoriju so znanstveniki odkrili,
da si kokoši in podgane

00:02:31.244 --> 00:02:35.053
same dajo protibolečinska
zdravila, če trpijo.

00:02:35.443 --> 00:02:38.994
Živali se tudi izogibajo situacijam,
ki so jih že poškodovale,

00:02:38.994 --> 00:02:41.763
kar kaže na zavedanje grožnje.

00:02:42.383 --> 00:02:45.204
V znanosti smo prišli tako daleč,
da smo gotovi,

00:02:45.204 --> 00:02:47.124
da vretenčarji čutijo bolečino,

00:02:47.124 --> 00:02:51.634
zato je v mnogo državah nepotrebno
trpinčenje teh živali nezakonito.

00:02:52.154 --> 00:02:55.664
Kaj pa druge vrste, recimo nevretenčarji?

00:02:55.834 --> 00:02:58.313
Te nimajo zakonske zaščite,

00:02:58.523 --> 00:03:01.864
deloma zato, ker je njihovo
obnašanje težje razumeti.

00:03:02.044 --> 00:03:04.246
Lahko pa ugibamo o nekaterih,

00:03:04.276 --> 00:03:05.114
recimo ostrigah,

00:03:05.114 --> 00:03:05.814
črvih

00:03:05.814 --> 00:03:07.164
in meduzah.

00:03:07.164 --> 00:03:09.995
Te živali bodisi nimajo možganov

00:03:09.995 --> 00:03:12.035
ali pa so ti zelo preprosti.

00:03:12.035 --> 00:03:16.126
Ostriga se bo skrila, če jo
poškropimo z limoninim sokom,

00:03:16.126 --> 00:03:18.125
in to zaradi nocicepcije.

00:03:18.625 --> 00:03:20.535
A pri tako enostavnem živčnem sistemu

00:03:20.585 --> 00:03:23.845
verjetno ne zazna
zavestnega dela bolečine.

00:03:24.365 --> 00:03:27.315
Drugi nevretenčarji
pa so bolj zapleteni,

00:03:27.365 --> 00:03:28.695
recimo hobotnica,

00:03:28.695 --> 00:03:30.195
ki ima visoko razvite možgane

00:03:30.195 --> 00:03:33.855
in je med najbolj
inteligentnimi nevretenčarji.

00:03:34.015 --> 00:03:38.996
A v veliko državah ljudje
še vedno jedo žive hobotnice.

00:03:39.766 --> 00:03:43.745
Tudi potočne rakce, kozice
in rake kuhamo žive,

00:03:43.745 --> 00:03:46.855
čeprav ne vemo, kaj res čutijo.

00:03:46.965 --> 00:03:48.837
To je etični problem,

00:03:48.837 --> 00:03:52.425
saj morda te živali zaradi nas
trpijo brez potrebe.

00:03:52.735 --> 00:03:57.226
Znanstveni poskusi, čeprav kontroverzni,
nudijo nekaj sledi.

00:03:57.826 --> 00:04:01.378
Testi na rakih samotarjih kažejo,
da bodo zapustili neželen oklep,

00:04:01.378 --> 00:04:03.347
če ga udari elektrika,

00:04:03.347 --> 00:04:05.566
vendar bodo ostali, če je oklep dober.

00:04:05.566 --> 00:04:09.257
Hobotnica bo sicer zvila
poškodovano lovko, da jo zaščiti,

00:04:09.257 --> 00:04:12.087
a bo tvegala, če lahko z njo ujame plen.

00:04:12.087 --> 00:04:16.656
To kaže, da te živali sprejemajo
odločitve na podlagi občutkov

00:04:16.656 --> 00:04:19.846
in na bolečino ne reagirajo
samo z refleksi.

00:04:20.136 --> 00:04:23.737
Raki so znani po tem,
da drgnejo del telesa,

00:04:23.737 --> 00:04:26.527
ki ga je zadel električni šok.

00:04:26.527 --> 00:04:28.407
Celo morski lazarji trznejo,

00:04:28.407 --> 00:04:31.736
če vedo, da prihaja strupen dražljaj.

00:04:31.736 --> 00:04:35.529
To pomeni, da imajo nekakšen spomin
za fizične dražljaje.

00:04:35.829 --> 00:04:38.218
Še veliko se moramo naučiti
o bolečini pri živalih.

00:04:38.748 --> 00:04:40.387
S tem ko se naše znanje krepi,

00:04:40.387 --> 00:04:46.047
bomo nekoč morda imeli svet, kjer živalim
ne bomo povzročali nepotrebne bolečine.